ZPP člen 137, 137/1, 287, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
izostanek z naroka – vabilo – kršitev pravice do izjave – pritožbene novote – zavrnitev dokaznega predloga
Ker se toženec naroka ni udeležil po lastni krivdi (ni opravičil izostanka niti ni predlagal preložitve naroka), so pritožbene navedbe o kršitvi pravice do izjave neutemeljene.
zunajzakonska skupnost – ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti v samostojni pravdi – pravni interes – ugotovitvena tožba
Obstoja zunajzakonske skupnosti ni dopustno uveljavljati v samostojni pravdi. Glede na določbo drugega odstavka 12. člena ZZZDR je namreč takšna pravda le sama sebi namen.
narok – vabilo na narok – prošnja za preložitev naroka – spor majhne vrednosti
Opravičilo glede udeležbe na naroku s hkratno prošnjo za njegovo preložitev mora biti konkretizirano in podprto z razpoložljivimi dokazi. Če teh ni, mora stranka to izrecno pojasniti ter navesti, da jih bo predložila naknadno.
ugovor zastaranja – prekluzija – spor majhne vrednosti
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava, materialnopravne navedbe pa lahko stranke podajo vse do konca glavne obravnave, tudi v postopku v sporih majhne vrednosti, kakršen je konkretni. Sistem prekluzij za materialnopravne navedbe ne velja.
ZDR člen 57, 60, 60/1, 88, 88/1, 88/1-1. Zdoh 23, 24, 25. ZPSV člen 3, 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – odškodnina – sodna razveza – dohodnina - prispevki
Zatrjevani poslovni razlog (splošna gospodarska kriza, izreden upad poslovanja, zaradi katerega naj bi bila potrebna ukinitev delovnega mesta tožnice, ki je sicer še vedno sistemizirano) je nastal pri družbi, v kateri je delala tožnica (kot najeta delavka tožene stranke) in ne pri toženi stranki, ki je svoje delavce v nasprotju z zakonom (57. do 62. člen ZDR) „dajala“ v najem drugim družbam (v smislu posredovanja oz. zagotavljanja delovne sile drugim delodajalcem). Zato tožena stranka ni dokazala utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela tožeče stranke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Od odškodnine po 118. členu ZDR se plačujejo dajatve – dohodnina in prispevki za socialno varnost. Odškodnina kot odmena za odpoved pravici do reintegracije namreč spada med prejemke iz delovnega razmerja, od katerih je delodajalec dolžan obračunati in odvesti dohodnino ter prispevke za socialno varnost po določbah ZDoh ter ZPSV. To izhaja zlasti iz določb 23. do 25. člena ZDoh ter 3. in 6. člena ZPSV.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 15. ZKolP člen 2, 2/1. ZSDU člen 99, 99/1, 100, 100/1, 102, 102/1.
kolektivni delovni spor – imenovanje arbitrov – postopek pomirjanja – svet delavcev - predlagatelj – reševanje medsebojnih sporov
Predloga sveta delavcev za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da ni bilo predhodnega postopka pomirjanja na podlagi določb KPDŽP. Ta kolektivna pogodba sicer predvideva, da stranki najprej poskušata spor rešiti s pomirjanjem, vendar to velja le za spore med strankami kolektivne pogodbe, to pa so na eni stani predstavniki delodajalcev, na drugi strani pa reprezentativni sindikati. Svet delavcev nobene izmed družb (delodajalca) ni stranka kolektivne pogodbe, saj že ZKolP v prvem odstavku 2. člena določa, da kot predstavniki delavcev kolektivne pogodbe sklepajo sindikati ali združenja sindikatov z delodajalcem. Svet delavcev ni stranka KPDŽP in zanj oz. za njegove spore določbe, ki se nanašajo na reševanje kolektivnih sporov (med strankami kolektivne pogodbe), to so določbe od 11. do 15. člena KPDŽP, ne veljajo. Na osnovi teh določb (15. člena KPDŽP, ki pred arbitražo predpisuje obvezen postopek pomirjanja) predloga sveta delavcev (predlagatelja) za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči.
ZDR člen 43, 61, 61/1. ZVZD člen 5, 5/1, 33. OZ člen 153, 171, 171/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine – opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela drugemu uporabniku – dogovor med uporabnikom in delodajalcem – napotitev delavca – varne delovne razmere – nerazdelna odgovornost – solidarna odgovornost – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine
Tožnik je bil na delo v drugo družbo (v kateri se je poškodoval pri delu) napoten preko prvotožene stranke (svojega delodajalca s.p.) in drugotožene stranke (d.o.o., ki je s prvotoženo stranko s.p. sklenila pogodbo o najemu delavcev). Obe sta v razmerju do uporabnika (te druge družbe) delodajalca, ki opravljata dejavnost zagotavljanja dela drugemu uporabniku. V razmerju do prvotožene stranke pa je drugotožena stranka uporabnik, kar pomeni, da jo bremeni obveznosti iz prvega odstavka 61. člena ZDR o obveščanju delodajalca (prvotožene stranke) o vseh pogojih za opravljanje dela, ki jih mora izpolnjevati delavec, in mu predložiti oceno tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Te obveznosti ni prost, četudi je delavca „posodil“ drugemu uporabniku. Zato je za škodo, ki jo je delavec utrpel, podana solidarna odgovornost vseh treh toženih strank.
Tožena stranka je s svojo pasivnostjo (neodgovorom na tožbo) soglašala z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnik je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi nepravočasnega izplačila plač. Z dnem prenehanja delovnega razmerja je zato pridobil pravico do odpravnine, določene za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR).
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061061
ZIZ člen 29b. ZST-1 člen 34a. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000.
nastanek taksne obveznosti za ugovor - vročanje v tujino - dolžnik v tujini - prevod - pomanjkljivost pri vročanju - aktivnost stranke v postopku
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila pisanja prevedena v nemški jezik, vendar se je dolžnik s tem, ko je imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in pooblaščenca za zastopanje v tej zadevi ter hkrati tudi vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, že spustil v postopek. Zato ne more več uveljavljati pravice do zavrnitve sprejema pisanja, ki mu je bilo vročeno. Pomanjkljivost pri vročanju sanira strankina aktivnost v postopku, čeprav pošiljke v zvezi s to aktivnostjo ni prejela na predpisan način.
Tožena stranka je s svojo pasivnostjo (neodgovorom na tožbo) soglašala z dejanskim stanjem, kot izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi.
Tožnik je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi nepravočasnega izplačila plač. Z dnem prenehanja delovnega razmerja je zato pridobil pravico do odpravnine, določene za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR).
Rentni zahtevek ima odškodninsko naravo, zato določb, ki urejajo zastaranje občasnih terjatev (347. člen OZ) v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti. Pri rentnem zahtevku tožnika gre za plačilo sukcesivno nastajajoče premoženjske škode, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo. S tem tožbenim zahtevkom tožnik ne uveljavlja same pravice do rente, ki mu je bila že priznana, temveč zvišanje rente za v bodoče (od vložitve tožbe dalje). Pravočasnost sodnega uveljavljanja rentnega zahtevka se glede na samo naravo stvari lahko nanaša le na prvo sodno uveljavljanje pravice do rente, ne pa na zahtevek za zvišanje.
kolektivni delovni spor - volitve v svet delavcev – razveljavitev volitev – zavrženje predloga – aktiva legitimacija – sodelovanje delavcev pri upravljanju – kandidiranje članov sveta
Predlagatelj kot krovni sindikat na državni ravni, v katerega je poleg ostalih sindikatov dejavnosti včlanjen tudi sindikat nasprotnega udeleženca, ni pristojen posegati v organiziranost in delo sindikatov na nižji ravni, v kar je potrebno šteti tudi volitve v svet delavcev v posamezni družbi. Zato predlagatelj v konkretnem primeru za izpodbijanje veljavnosti volitev pri nasprotnem udeležencu nima aktivne legitimacije v tem sporu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – rok za podajo odpovedi
Pogoj za zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga je utemeljenost predhodnega pisnega opozorila. Tudi če kršitev, zaradi katere je bila odpoved podana, sama zase morda ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnik s kršitvami nadaljeval.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – vrste začasnih odredb
ZIZ v 271. členu določa, da sme sodišče za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Tako je s predlagano začasno odredbo – prepovedjo izplačila denarnih sredstev z računa tožene stranke do višine zavarovane terjatve - mogoče doseči namen zavarovanja tožničine terjatve.
ZPP člen 274. ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/2, 35/1, 39, 39/2.
sodno varstvo – rok za sodno varstvo - zavrženje tožbe – pravočasnost tožbe – predhoden preizkus tožbe – javni uslužbenci – pravno varstvo – odločitev komisije za pritožbe
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku, ampak je odločila po izteku zakonskega roka. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe, to je vložitev tožbe zaradi molka organa ter vložitev tožbe v 30 dneh od vročitve delavčevega sklepa komisije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik spornega dne, ko je vozil avtobus, štirim potnikom ni izdal vozovnice, čeprav so mu izročili denar, vozovnice pa je začel izdajati šele v času vožnje, ko je na postajališču opazil kontrolorja tožene stranke. S takšnim svojim ravnanjem je skladno z določbo druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj bi se moral po določbi 35. člena ZDR vzdržati očitanih ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga je opravljal, toženi stranki materialno in moralno škodujejo.
Sprejeta letna ocena tožnika je bila pravilna, postopek ocenjevanja je potekal v skladu s predpisi in ob upoštevanju vnaprej določenih kriterijev za ocenjevanje, zato je tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa za preizkus ocene in spremembo ocene tako, da ga tožeča stranka oceni z oceno odlično, neutemeljen.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – kazenske točke – prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Materialnopravno napačna je trditev pritožbe o tem, da je sodišče prve stopnje s tem, ko obdolžencu, ki je tuj državljan, ni izreklo prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS za dobo enega leta, kršilo materialno pravo. Zakonodajalec je z novelo ZP-1 G drugače uredil izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za državljana RS in za tujca (IV. odst. čl. 214 ZP-1).
OZ člen 631. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu člen 5.
neposredno plačilo podizvajalcu - obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika - javno naročilo
Pogoj, da naročnik izvede plačilo na podlagi 5. člena Uredbe neposredno podizvajalcu, tudi v primeru, ko glavni izvajalec računov v 15 dneh od prejema ne potrdi ali zavrne, pa je obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika. Če je naročnik glavnemu izvajalcu že izpolnil obveznost, kar velja za konkretni primer, podizvajalec takšnega zahtevka do naročnika nima več. Ker je bila terjatev poravnana, ne obstoji več.
Zahtevek po 71. členu ZJN-2 ima pravno naravo asignacije. V sedmem odstavku citiranega člena je namreč določeno, da mora ponudnik (glavni izvajalec) v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa ali situacije plačuje neposredno podizvajalcem, podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika (glavnega izvajalca) poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (glavnega izvajalca). Da bi takšno pooblastilo družba E.E.-GM d.o.o. dala naročniku (toženki), s tem pa bi soglašala tudi tožnica, ni izkazano oziroma se tožnica na to okoliščino v postopku na prvi stopnji ni sklicevala.
obnova postopka – predlog – rok za vložitev predloga
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.