plača – prevedba – združitev pravd – uvrstitev v plačni razred
Prvi in drugi odstavek 300. člena ZPP dajeta sodišču možnost združitve večih pravd v skupno obravnavanje (ob pogojih, ki izhajajo iz prvega odstavka 300. člena ZPP), če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Ta odločitev je stvar procesnega vodstva in o njej odloči sodišče, ne glede na predlog stranke. Tudi če stranka predlog poda, sodišče na ta predlog ni vezano.
Tožnikova plača je bila prevedena glede na količnik, ki je bil za tožnikovo delovno mesto določen z dokončnim sklepom, zato njegov zahtevek po odpravi izpodbijanega sklepa tožene stranke o prevedbi plače ni utemeljen.
ZZVZZ člen 84. ZPP člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1.
bolniški stalež – nadomestilo
Tožnik je v sodnem postopku izpodbijal pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero mu je zaključil bolniški stalež. Zahtevka na izplačilo nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela ni postavil niti pri tožencu niti pri sodišču, zato je sodišče utemeljeno odločalo le o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter s tem v zvezi o bolniškem staležu, ne pa tudi o nadomestilu.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnika – novinarja do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.
ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
finančni leasing – odstop od pogodbe – prodaja predmeta leasinga – zadrževanje stroškov prodaje – splošni pogoji pogodbe – soglasje glede uporabe splošnih pogojev – trditveno in dokazno breme
Ker je bila tožena stranka pri sklepanju leasing pogodb zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in ker je nosila breme izkaza trditve o sklenjenem dogovoru o uporabi SPP 07, ki mu ni zadostila, ni imela podlage za zadrževanje stroškov prodaje vozil po leasing pogodbi za vozilo Ford.
ZDR člen 39, 39/3, 81, 81/3, 112, 112/1. OZ člen 168.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - škoda zaradi izgubljenega dobička
Zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi delavca (3. odstavek 81. člena in 1. odstavek 112. člena ZDR).
Delodajalec lahko zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in takojšnjega prenehanja dela delavca, torej zaradi nespoštovanja odpovednega roka ter odškodnino zaradi bodočih izgubljenih poslov, kar predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička, v smislu določbe 168. člena OZ.
Dejstvo, da tožeča stranka (delodajalec) tožencem (delavcem) ni izplačevala dogovorjenega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ne pomeni, da delodajalec ne more veljavno uveljavljati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula ima pogodbeno naravo, in če delavci iz obligacijskega razmerja niso prejeli svojega dela izpolnitve (nadomestila), imajo v ta namen na voljo vsa dopustna pravna sredstva za uveljavljanje svojega zahtevka in samo dejstvo neplačila, ne izniči učinka pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule. Zakon namreč ničnost konkurenčne klavzule veže na dejstvo, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule sploh ni določeno (tretji odstavek 39. člena ZDR), če pa delodajalec nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne plačuje, ima delavec, upoštevajoč določbe OZ pravico, da od delodajalca zahteva plačilo nadomestila ali od konkurenčne klavzule odstopi, s čimer je prost svojih obveznosti, v obeh primerih pa lahko od delodajalca zahteva povrnitev škode.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061785
OZ člen 83. ZZavar člen 83.
razlaga splošnih pogojev – (ne)jasno pogodbeno določilo – gramatikalna razlaga – stopnja invalidnosti – delna izguba ali delna funkcionalna nezmožnost pri telesnih delih ali organih
Iz gramatikalne razlage 8. člena se stopnja invalidnosti ugotavlja na način, kot piše v 2. točki, točka 1. V 1. točki piše, da v primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti „noge do sredine stegna znaša stopnja invalidnosti 60 % po zavarovalnih pogojih“. Vendar je treba upoštevati tudi 2. točko, ki predvidi položaj, kot je pri tožniku, da če pride le do delne izgube ali delne funkcionalne nezmožnosti pri navedenih telesnih delih ali organih, se stopnje iz 1. točke uporabijo sorazmerno. Sorazmerno pomeni, da je treba uporabiti sklepni račun (za popolno izgubo ali popolno funkcionalno nezmožnost noge do sredine stegna je 60 % invalidnost in to je glede na zavarovalno vsoto 100 %). Glede na ugotovljeno stopnjo invalidnosti (izvedenec dr. P. je ugotovil 8 % invalidnost) pa je treba izračunati, koliko je to invalidnosti, če upoštevamo, da je popolna izguba ali funkcionalna nezmožnost 60 % (v tem primeru 100 %).
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
Ker je pri tožniku prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (v okviru III. kategorije se potrebne dodatne omejitve v polovičnem delovnem času), ima pravice na podlagi spremenjene invalidnosti (pravica do dela s polovičnim delovnim časom z omejitvami in do delne invalidske pokojnine) od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0074461
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 118, 118/2.
predhodna odredba – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – verjetno izkazan obstoj obligacijskega razmerja – domneva nevarnosti – določitev upravnika – stroški upravljanja in obratovanja
Od uveljavitve novele ZIZ-I mora dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora. Dolžnik ob pavšalnem ugovoru mora prevzeti nase „tveganje“, da bo upnik po vložitvi dolžnikovega ugovora predložil listine, s katerimi bo verjetno izkazal obstoj obligacijskega razmerja, nadaljnji ugovori dolžnika v zvezi s slednjimi pa bodo predmet meritornega obravnavanja spora, ne pa presoje v postopku izdaje predhodne odredbe.
izbira kandidata – organi javnih vrtcev in šol – direktor – ravnatelj - združitev funkcije – imenovanje direktorja
Tožena stranka ni nedopustno združila funkcij direktorja zavoda in ravnatelja šole ter izvedla enofazno glasovanje. Člen 51/3 ZOFVI določa, da lahko funkcijo direktorja v javno vzgojno – izobraževalnem zavodu opravlja tudi ravnatelj ene izmed organizacijskih enot, če je z aktom o ustanovitvi tako določeno. Možnost skupnega opravljanja funkcij direktorja in ravnatelja je predvidel tudi 3. odstavek 55. člena ZOFVI, ki je v primeru hkratnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja ene izmed organizacijskih enot dopuščal krajši mandat direktorja (od splošno določenega 5-letnega mandata), če je to določeno z aktom o ustanovitvi. Ta krajši mandat pa glede na člen 55/3 ZOFVI ni mogel trajati manj kot dve leti. Ob upoštevanju navedenega in ker je v Sklepu o ustanovitvi tožene stranke razvidna možnost sočasnega opravljanja funkcije direktorja in ravnatelja in možnost sočasnega imenovanja direktorja in ravnatelja, so obstajali pogoji za združitev postopka imenovanja ravnatelja in direktorja, še posebej ob dejstvu, da je obe funkciji opravljala ena oseba. Zato izbira kandidata na razpisano delovno mesto ravnatelja in direktorja ni nezakonita.
Ker je tožnik še zmožen opravljati delo z omejitvami, na katerega je razporejen kot invalid III. kategorije, v polnem delovnem času, ni prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja (pravica do dela v polovičnem delovnem času) neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073864
OZ člen 131. Odlok o javnem redu in miru v Občini Ljutomer člen 10.
padec na ledeni poti – snežne razmere – ledena pot – čiščenje poti – dolžnostno ravnanje – opustitev dolžnostnega ravnanja – vzročna zveza – ratio legis vzročnost – soprispevek oškodovanca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Opustitev je upoštevna, če pravni red naslovniku nalaga določeno dolžnostno ravnanje. Vzročna zveza je pravnorelevantna, če je to dolžnostno ravnanje naloženo naslovniku zato, da bi na abstraktni ravni preprečilo tak tip škodnih dogodkov, kakršen se nato v konkretni zadevi tudi udejani.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da bi morala druga toženka kot lastnica poti, katere uporabo je dopuščala tudi v času zasneženosti, čistiti. Za takšno materialnopravno izhodišče v pozitivnem pravu ni nikakršne podlage, takšne aprioristične razlage pa tudi ni mogoče izpeljati izsplošnih načel, tudi ne iz načela neminem laedere. Sodišče prve stopnje bo moralo izhajati iz pravilnega materialnopravnega izhodišča in ugotoviti, kakšno je bilo dolžnostno ravnanje v konkretnem primeru.
Izhodišče ugoditvi kakršnemukoli zahtevku postavljenemu v pravdnem postopku (in tako tudi predlogu za izdajo začasne odredbe) je ustrezna trditvena podlaga. Ta mora biti jasna (izrecna) in konkretna.
Trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je bila utemeljevana nevarnost, da bo toženka razpolagala s podarjenim premoženjem, češ da bo toženka ravnala enako kot njen mož (s katerim živita na istem naslovu) in z nepremičninami razpolagala za sklep o toženkinem nadaljnjem razpolaganju ne more biti zadostna. Čeprav gre za moža in ženo, pa je potrebno vendarle (tudi morebitno bodoče) ravnanje vsakega od njiju v prvi vrsti presojati posebej
preživninske potrebe – preživninske zmožnosti – zapadlost preživninske obveznosti – zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe - nedovoljena pritožbena novota
Mesečni znesek stroškov v višini 430,00 EUR za preživljanje skoraj osemnajstletnega dekleta, ki se redno šola, je v konkretnem primeru povsem realen in ustrezno podprt s predloženimi dokazi.
Celotna preživninska obveznost od vložitve tožbe pa do sodbe zapade v plačilo v roku 15 dni in šele po izteku tega roka za prostovoljno izpolnitev pride toženec v zamudo, kar posledično pomeni, da tožnici ne pripadajo zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe.
motenje posesti – ustna prepoved kot motilno ravnanje – soposest – viciozna posest – ekonomski interes za vložitev tožbe – samopomoč – pritožbene novote
Tudi ustna prepoved lahko predstavlja motilno ravnanje, če tožnik zato preneha uporabljati zemljišče.
Če je tožnik do tedaj uporabljal zemljišče, zaradi toženčeve prepovedi pa ne več, ne gre za neznatno spremembo posestnega stanja, za katero tožnik ne bi imel ekonomskega interesa za sodno varstvo.
ZIZ člen 29,29/2, 29/7, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3.
ugovor zoper plačilni nalog – strokovni sodelavec – taksna obveznost
Upničina interpretacija, da strokovni sodelavec ne sme odločiti o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog, ker o tem lahko določi samo sodnik, je sicer pravilna, vendar pa upnica pri tem prezre, da izpodbijanega sklepa ni izdal strokovni sodelavec, temveč sodnica, ki je na koncu sklepa tudi podpisana oziroma navedena.