ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061785
OZ člen 83. ZZavar člen 83.
razlaga splošnih pogojev – (ne)jasno pogodbeno določilo – gramatikalna razlaga – stopnja invalidnosti – delna izguba ali delna funkcionalna nezmožnost pri telesnih delih ali organih
Iz gramatikalne razlage 8. člena se stopnja invalidnosti ugotavlja na način, kot piše v 2. točki, točka 1. V 1. točki piše, da v primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti „noge do sredine stegna znaša stopnja invalidnosti 60 % po zavarovalnih pogojih“. Vendar je treba upoštevati tudi 2. točko, ki predvidi položaj, kot je pri tožniku, da če pride le do delne izgube ali delne funkcionalne nezmožnosti pri navedenih telesnih delih ali organih, se stopnje iz 1. točke uporabijo sorazmerno. Sorazmerno pomeni, da je treba uporabiti sklepni račun (za popolno izgubo ali popolno funkcionalno nezmožnost noge do sredine stegna je 60 % invalidnost in to je glede na zavarovalno vsoto 100 %). Glede na ugotovljeno stopnjo invalidnosti (izvedenec dr. P. je ugotovil 8 % invalidnost) pa je treba izračunati, koliko je to invalidnosti, če upoštevamo, da je popolna izguba ali funkcionalna nezmožnost 60 % (v tem primeru 100 %).
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 7, 125, 129, 260, 267, 267/1, 268.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Ker je bila tožnici že pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina, je toženec njeno zahtevo za ponovni izračun pokojninske osnove preuranjeno zavrgel kot zahtevo za novo odmero pokojnine, ne da bi jo obravnaval kot predlog za obnovo postopka. V ponovljenem upravnem odločanju bo moral toženec ugotoviti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba, ali je okoliščine, na katere se predlog opira, tožnica verjetno izkazala, in ali so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 355.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku kot vodji skladišča očitala, da je ponarejal poslovne dokumente podjetja (delovne naloge) in s tem ustvaril navidezni red v skladišču ter naklepno prirejal vse redne inventure, ter da ob prvem opažanju manjka v skladišču ni opozoril svojih nadrejenih, kar lahko predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Višji pravosodni svetovalec je odločil o predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (in posledično o ponovnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi), torej o zadevi, ki ni navedena niti v 2. in niti v 3. odst. 6. čl. ZIZ, zaradi česar gre za odločitev v nepravilni sestavi.
sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067959
OZ člen 587. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
najemna pogodba – obratovalni stroški – kontrolni pregled toplotne postaje in kotlovnice – spor majhne vrednosti
Strošek rednega kontrolnega pregleda toplotne postaje in kotlovnice sodi v kategorijo obratovalnih stroškov, ki jih je dolžan plačati najemnik oziroma uporabnik stanovanja.
Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajoče (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da parkirišče ni ograjeno ali posebej označeno kot skupni del (izključno) njihove večstanovanjske stavbe, in da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v obravnavani večstanovanjski stavbi.
Etažnim lastnikom večstanovanjske stavbe posestnega varstva na zemljiščih, ki naj bi predstavljala skupne dele njihovih večstanovanjskih stavb, ni mogoče odreči.
vrnitev v prejšnje stanje – rok za vložitev predloga – zavrženje pritožbe – vročanje – sprememba naslova stranke – nabitje na oglasno desko
Zdravstveno stanje po zaključku zdravljenja (glavobol, slabost) predstavlja očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Naslov stranke se ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 145. člena ZPP določa, da mora stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče po drugem odstavku istega člena ZPP odredi, da se vse nadaljnje vročitve za to stranko opravljajo, tako da se pisanje pritrdi na sodno desko.
finančni leasing – odstop od pogodbe – prodaja predmeta leasinga – zadrževanje stroškov prodaje – splošni pogoji pogodbe – soglasje glede uporabe splošnih pogojev – trditveno in dokazno breme
Ker je bila tožena stranka pri sklepanju leasing pogodb zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in ker je nosila breme izkaza trditve o sklenjenem dogovoru o uporabi SPP 07, ki mu ni zadostila, ni imela podlage za zadrževanje stroškov prodaje vozil po leasing pogodbi za vozilo Ford.
ZIZ člen 3, 53, 53/2, 239, 243. ZPP člen 163, 163/2, 214, 241/2. ZDavP-2 člen 113.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – splošno znana dejstva
Upoštevajoč načelo sorazmernosti se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. Glede na to, da upnik ni nasprotoval vrednosti navedenih nepremičnin, kakršno je zatrjeval dolžnik, sodišče prve stopnje ob dokazno podprtih trditvah ni imelo podlage, da trditvam dolžnika o vrednosti teh nepremičnin ne bi sledilo. Ob izkazani vrednosti navedenih nepremičnin in njihovi obremenitvi s hipotekami se izkaže, da te nepremičnine zadostujejo za zavarovanje terjatve upnika, saj je njihov neobremenjeni del vreden šestkratnik terjatve upnika.
ZFPPIPP člen 61, 275, 275/4, 275/5, 277, 277/2, 310.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za izpodbojno tožbo – sklep o preizkusu terjatev – izločitvena pravica – prodajna pogodba
Določbo vezanosti vložitve izpodbojne tožbe na pravila o preizkusu terjatev je potrebno tolmačiti tako, da je pogoj za vložitev izpodbojne tožbe izpolnjen ne takrat, ko je terjatev prijavljena, ali takrat, ko se o njej izjavi stečajni upravitelj (po 61. členu ZFPPIPP) ampak takrat, ko je objavljen sklep o preizkusu terjatev, saj šele slednji ustvarja pravne posledice v zvezi s prijavljenimi terjatvami.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0074461
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 118, 118/2.
predhodna odredba – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – verjetno izkazan obstoj obligacijskega razmerja – domneva nevarnosti – določitev upravnika – stroški upravljanja in obratovanja
Od uveljavitve novele ZIZ-I mora dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora. Dolžnik ob pavšalnem ugovoru mora prevzeti nase „tveganje“, da bo upnik po vložitvi dolžnikovega ugovora predložil listine, s katerimi bo verjetno izkazal obstoj obligacijskega razmerja, nadaljnji ugovori dolžnika v zvezi s slednjimi pa bodo predmet meritornega obravnavanja spora, ne pa presoje v postopku izdaje predhodne odredbe.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga – izbrisni razlogi določeni v drugem zakonu – ustavitev postopka izbrisa
Zakon daje registrskemu sodišču pooblastilo, da tudi v primeru drugih (posebnih) pogojev izbriše pravno osebo iz sodnega registra, če izbrisne razloge določa drug (matični) zakon. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da družba svojega poslovanja ni uredila tako, kot ga mora imeti, da ne bi prihajalo do dvomov o njenem poslovanju in obstoju in do ponavljajočih pobud za njen izbris od različnih predlagateljev, ni izbrisni razlog, ki bi po kakšnem drugem veljavnem predpisu v RS registrskemu sodišču nalagal dolžnost, da družbo izbriše iz sodnega registra brez likvidacije. Zato registrsko sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje postopka izbrisa.
delitev nepremičnine – način delitve – delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev – odlog delitve
Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.
neplačana sodna taksa – premalo plačana sodna taksa – umik pritožbe – pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik odločilnega dejstva (neplačane oziroma premalo plačane sodne takse) ne izpodbija. Nasprotno, lastno napako oziroma napačno razumevanje obveznosti (do)plačila sodne takse, naložene mu s plačilnim nalogom, izrecno priznava. Dejstvo, da pa je bil pritožnik v zmoti glede obveznosti plačila oziroma razumevanja besedila plačilnega naloga, kot tudi dejstvo, da je takoj po prejemu izpodbijanega sklepa doplačal premalo plačano sodno takso, pa (žal) niso pravno upoštevna.
OZ člen 768. ZIZ člen 29b, 29b/1. ZOdvT člen 11, 12, 12/1, 12/2, 17, 17/1. ZPP člen 82, 82/2, 137, 137/1, 137/3.
neplačilo sodne takse - odsotnost stika med odvetnikom in stranko - procesno zastopanje po odvetniku – učinki vročanja pooblaščencu
Odvetnik mora kot pooblaščenec in pravni strokovnjak v primeru, ko ne more priti v stik s stranko, delovati v njeno korist tako, da zanjo ne bodo nastale očitne neugodne pravne posledice v obliki izgube pravice do pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse.
Za učinke pravilnega vročanja ni bistveno vprašanje nadaljnjega stika med osebo, ki zastopa interese stranke (pooblaščencem, zakonitim ali začasnim zastopnikom) in stranko samo.
Ker tožena stranka ni bila stranka Dogovora in je tudi ni podpisala, niti v njenem imenu kdo drug, tožene stranke predmetni Dogovor, po katerem je dolžna prevzeti zaloge materiala tožeče stranke, ne zavezuje.
ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 13, 13/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica je vložila tožbo 9. 8. 2011 in je tedaj nastala tudi taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, velja pa za tiste takse, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo tožničinega predloga za taksno oprostitev 28. 9. 2012, je bil njen predlog za taksno oprostitev prepozen, saj tožnica ne more več doseči taksne oprostitve za postopek pred sodiščem prve stopnje.