ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
ZDR člen 39, 39/3, 81, 81/3, 112, 112/1. OZ člen 168.
odškodninska odgovornost delavca - konkurenčna klavzula - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - škoda zaradi izgubljenega dobička
Zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost izredne odpovedi delavca (3. odstavek 81. člena in 1. odstavek 112. člena ZDR).
Delodajalec lahko zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca in takojšnjega prenehanja dela delavca, torej zaradi nespoštovanja odpovednega roka ter odškodnino zaradi bodočih izgubljenih poslov, kar predstavlja škodo zaradi izgubljenega dobička, v smislu določbe 168. člena OZ.
Dejstvo, da tožeča stranka (delodajalec) tožencem (delavcem) ni izplačevala dogovorjenega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ne pomeni, da delodajalec ne more veljavno uveljavljati odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula ima pogodbeno naravo, in če delavci iz obligacijskega razmerja niso prejeli svojega dela izpolnitve (nadomestila), imajo v ta namen na voljo vsa dopustna pravna sredstva za uveljavljanje svojega zahtevka in samo dejstvo neplačila, ne izniči učinka pogodbeno dogovorjene konkurenčne klavzule. Zakon namreč ničnost konkurenčne klavzule veže na dejstvo, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule sploh ni določeno (tretji odstavek 39. člena ZDR), če pa delodajalec nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ne plačuje, ima delavec, upoštevajoč določbe OZ pravico, da od delodajalca zahteva plačilo nadomestila ali od konkurenčne klavzule odstopi, s čimer je prost svojih obveznosti, v obeh primerih pa lahko od delodajalca zahteva povrnitev škode.
sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
ZZVZZ člen 84. ZPP člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1.
bolniški stalež – nadomestilo
Tožnik je v sodnem postopku izpodbijal pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero mu je zaključil bolniški stalež. Zahtevka na izplačilo nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela ni postavil niti pri tožencu niti pri sodišču, zato je sodišče utemeljeno odločalo le o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter s tem v zvezi o bolniškem staležu, ne pa tudi o nadomestilu.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno očitala, da je naklepoma oziroma iz hude malomarnosti kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot voznik avtobusa pokasiral voznino vsaj dvema potnicama, pri tem pa jim ni izdal vozovnice in niti ni oddal gotovine v blagajno, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku zakonita.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 83, 83/2, 88.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Terjatev je verjetno izkazana, če okoliščine, ki govorijo v prid obstoju določenega dejstva, prevladujejo nad tistimi, ki govorijo proti obstoju takšnega dejstva.
Izpodbijani sklepi so bili veljavni (tudi) zato, ker so bili ponovno potrjeni na skupščini. Pri tem se je tožena stranka sklicevala na zapisnik te skupščine. Tožeča stranka tej trditvi tožene stranke ni nasprotovala, čeprav se je, glede na to, da ji je bila pripravljalna vloga vročena in glede na to, da je bilo po prejemu te vloge opravljenih še več narokov, o njej imela možnost izjaviti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nova odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delodajalec ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi dvakrat in to še v času trajanja sodnega postopka. Nova redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času, dokler traja spor o zakonitosti prve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zakonita.
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076429
ZGD-1 člen 52, 512, 512/2. ZDR člen 46. ZPP člen 319, 319/2, 327.
pravica družbenika do informacij – posredovanje informacij družbeniku – obveščenost družbenika – informacija o dohodkih članov nadzornega sveta – način posredovanja informacij – razsojena stvar
O enakosti tožbenega zahtevka oziroma predloga je mogoče govoriti, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekočega postopka, torej kadar je temelj dveh zahtevkov isti in je ista tudi njegova vsebina.
Kot zadeve družbe se štejejo tudi prejemki članov organov družbe, saj ti izkazujejo določena dejanska razmerja znotraj družbe, ki družbenika zadevajo in o katerih mu morajo biti informacije dostopne.
V primeru spora o tehniki, pomoči in intenziteti dela ob posredovanju informacij ali pripravi dokumentacije sodišče ni pristojno za določitev modalitete posredovanja informacij. Tehnična izvedba pravice družbenika do informacij je prepuščena poslovodstvu družbe, ki je edino sposobno oceniti, kakšen suport glede izvedbe lahko brez škode za poslovanje družbe nudi upravičencu.
ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061785
OZ člen 83. ZZavar člen 83.
razlaga splošnih pogojev – (ne)jasno pogodbeno določilo – gramatikalna razlaga – stopnja invalidnosti – delna izguba ali delna funkcionalna nezmožnost pri telesnih delih ali organih
Iz gramatikalne razlage 8. člena se stopnja invalidnosti ugotavlja na način, kot piše v 2. točki, točka 1. V 1. točki piše, da v primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti „noge do sredine stegna znaša stopnja invalidnosti 60 % po zavarovalnih pogojih“. Vendar je treba upoštevati tudi 2. točko, ki predvidi položaj, kot je pri tožniku, da če pride le do delne izgube ali delne funkcionalne nezmožnosti pri navedenih telesnih delih ali organih, se stopnje iz 1. točke uporabijo sorazmerno. Sorazmerno pomeni, da je treba uporabiti sklepni račun (za popolno izgubo ali popolno funkcionalno nezmožnost noge do sredine stegna je 60 % invalidnost in to je glede na zavarovalno vsoto 100 %). Glede na ugotovljeno stopnjo invalidnosti (izvedenec dr. P. je ugotovil 8 % invalidnost) pa je treba izračunati, koliko je to invalidnosti, če upoštevamo, da je popolna izguba ali funkcionalna nezmožnost 60 % (v tem primeru 100 %).
sodna določitev meje – vsebina predloga za ureditev meje– stranke postopka – lastniki sporne parcele
Gre za nepravdni postopek in ni nujno treba, da so vsi solastniki takoj v postopku. Lahko jih sodišče pritegne kasneje. Predlagatelj je pravočasno sporočil številke dednih spisov in kdo so iz teh dednih spisov dediči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so res praviloma trajne narave, vendar se izjemoma lahko prisodi odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja, če je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 224, 224/1, 355, 355/2, 355/2-1.
nagrada upravitelja – nagrada razrešenega upravitelja – stečajna masa – sorazmerno izplačilo upraviteljem – sredstva za poplačilo nagrade - odmera višine nadomestila – pravica do izplačila odmerjenega zneska
Glede na ugotovljeno stanje, da ni stečajne mase, prav tako pa tudi ne izgledov, da se bo izoblikovala, se edina razpoložljiva sredstva za poplačilo nagrade, torej sredstva predujma izplačajo sorazmerno posameznemu upravitelju, glede na opravljeni obseg nalog in ob upoštevanju nalog, ki jih bo potrebno še opraviti.
Po določbah SZ so imeli možnost skleniti najemno pogodbo za uporabo stanovanja za neprofitno najemnino le nekdanji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih, ne pa (kasneje) tudi uporabniki stanovanja.
delitev nepremičnine – način delitve – delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev – odlog delitve
Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.
neplačana sodna taksa – premalo plačana sodna taksa – umik pritožbe – pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik odločilnega dejstva (neplačane oziroma premalo plačane sodne takse) ne izpodbija. Nasprotno, lastno napako oziroma napačno razumevanje obveznosti (do)plačila sodne takse, naložene mu s plačilnim nalogom, izrecno priznava. Dejstvo, da pa je bil pritožnik v zmoti glede obveznosti plačila oziroma razumevanja besedila plačilnega naloga, kot tudi dejstvo, da je takoj po prejemu izpodbijanega sklepa doplačal premalo plačano sodno takso, pa (žal) niso pravno upoštevna.