Tožena stranka je v tožbi navedla, da je odstopila od sklenjenega sporazuma o poplačilu dolga (kar tožena stranka tudi priznava s tem, da na tožbo ni odgovorila), zato ni izkazan njen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe oziroma zahtevka za ugotovitev odstopa od pogodbe. Tožbene trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za odstop od pogodbe, ne utemeljujejo njenega pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, saj je v takem položaju možen dajatveni zahtevek, ki negira potrebo po ugotavljanju (ne)obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, in ki ga je navsezadnje tožeča stranka v tem sporu tudi uveljavljala. Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tožeča stranka tega ni izkazala, je treba njeno tožbo v tem delu zavreči.
Ker tožena stranka ni prerekala navedb, da je tožeča stranka odstopila od sklenjenega sporazuma o plačilu dolga, je treba šteti, da je to dejstvo priznala. Z odstopom od sporazuma je terjatev tožeče stranke iz naslova odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz 109. člena ZDR zapadla v plačilo oziroma je tožena stranka že bila v zamudi s plačilom, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslova plačila odpravnine utemeljen.
ZDR člen 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6, 125.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo – rok za podajo odpovedi – vročanje – ocena poskusnega dela
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri tem ni bistveno, kdaj je bila odpoved vročena delavcu, ampak kdaj je bila podana.
Neuspešno opravljeno poskusno delo je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tožniku (zdravniku) podala negativna oceno poskusnega dela, ker tožnik nima ustreznega znanja in spretnosti za opravljanje dela (ne razpolaga z ustreznim znanjem, ni pravilno držal inštrumentov (skalpela), njegovi izvidi so bili nepopolni in nepravilni).
kršitev materialnih določb zakona – prekluzija dokazov - nova dejstva in dokazi – domneva nedolžnosti
Določba tretjega odstavka člena 157 ZP-1 glede aktivnosti pri uveljavljanju novih dejstev in dokazov ne ločuje med pritožniki, kar pomeni, da tudi za predlagatelja velja strogo pravilo, da mora vse dokaze predložiti in vsa dejstva navesti do odločbe o prekršku pred sodiščem prve stopnje, v primeru uveljavljanja novih dejstev in dokazov pa utemeljeno izkazati, da jih brez vsakršne svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Čeprav je bila pri tožniku šele s slikanjem ledvene hrbtenice v sodnem postopku, kar je po dokončnosti izpodbijane odločbe toženca, ugotovljena 40% telesna okvara, je sodišče kot datum nastanka telesne okvara utemeljeno določilo datum mnenja invalidske komisije prve stopnje, ker je imel tožnik že več let težave s hrbtenico in je tudi sodni izvedenec menil, da je bila okvara prisotna že pred slikanjem. Za 40 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni, tožnik nima pravice do invalidnine, zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Kršitve, ki jo opredeljuje ZDR v četrti alineji prvega odstavka 112. člena – trikrat zaporedoma oziroma trikrat v obdobju 6 mesecev neizplačilo plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ni mogoče odpraviti. Delavec lahko poda odpoved iz navedenega razloga šele potem, ko se vsaj trikrat zgodi, da delodajalec ne izplača plače ob zakonsko dogovorjenem roku. Take kršitve pa ni mogoče odpraviti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
ZSV člen 19, 23, 31b. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 5, 5/1, 5/2, 6, 6/1, 6/2, 7.
denarna socialna pomoč – izredna denarna socialna pomoč – premoženje – nepremičnina – materialna ogroženost
Ker je tožnik lastnik hiše, v kateri ne prebiva, in katere vrednost je presegala znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki je znašal 13.608,00 EUR), ni upravičen do denarne socialne pomoči.
Pri tožniku stanja, nastalega zaradi plačila poračuna električne energije v znesku 313,96, EUR, za katerega je prejel tudi občinsko denarno pomoč v znesku 190,00 EUR, ob tem, da je bil lastnik hiše, v kateri ni bival, v vrednosti 97.075,15 EUR, ni mogoče opredeliti kot materialne ogroženosti, zato ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
ZJU posebnih določb o podaljšanju poskusnega dela ne vsebuje, zato je potrebno zakonitost podaljšanja poskusnega dela tožnice glede na določbo 5. člena ZJU presojati po ZDR. Ta v 2. odstavku 125. člena določa, da poskusno delo traja največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.
Tožnica je imela v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, dogovorjeno poskusno delo v trajanju dveh mesecev. Ob izteku poskusnega dela je komisija za spremljanje poskusnega dela ugotovila, da poskusnega dela ni opravila in predlagala podaljšanje poskusnega dela še za dva meseca. Ker se lahko po čl. 125/2 ZDR poskusno delo podaljša le zaradi začasne odsotnosti delavca z dela, enostransko podaljšanje poskusnega dela iz razloga „neuspešno opravljenega poskusnega dela“ brez soglasja delavca ni v skladu s to zakonsko določbo. Ker se je v pogodbi dogovorjena poskusna doba iztekla, tožena stranka pa tožnici ni izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi v roku iz 2. odstavka 125. člena ZDR t.j. v 30 dneh, odkar je izvedela za razlog, torej v 30 dneh od dneva, ko je komisija za spremljanje poskusnega dela predsednika sodišča obvestila o tem, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 190, 649, 649/1, 1019, 1019/4. ZPP člen 212, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
gradbena pogodba - poroštvo - obseg poroštvene obveznosti - razlaga pogodbenih določil - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - nasprotna tožba
Poroštvena obveznost je akcesorna obveznosti dolžnika, vendar akcesornost ne pomeni, da porok jamči za celotno obveznost dolžnika in da poroštvena obveza ne more biti omejena.
Tudi dolžnik mora ravnati v skladu s svojo procesno dolžnostjo in se mora upreti upnikovim trditvam in zanje predložiti dokaze. Upnik namreč ne more zatrjevati dejstev in predložiti dokazov, ki niso v trenutku vložitve predlagane predhodne odredbe javno dostopni. Slednje pa velja za revidirane izkaze letnih poročil, ki jih upnik za leto 2011 preko spletnega portala Ajpesa še ni mogel pregledati.
Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, pa še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Izkazana je namreč nelikvidnost dolžnika, saj kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja objektivno nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.
nadomestilo za invalidnost – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Ker je toženec nadomestilo za invalidnost dolžan tožnici izplačati po sodbi sodišča za nazaj (sodišče je odpravilo toženčeve zavrnilne odločbe in tožnici priznalo pravico do nadomestila za invalidnost), ima tožnica pravico do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek nadomestila za invalidnost bil izplačan, do plačila.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-1, 180. ZZZPB člen 32, 32/1. ZDR člen 4, 4/1, 10, 10/2, 16. ZUP člen 260, 260/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – elementi delovnega razmerja
Čeprav tožnik z delodajalcem ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi, so obstajali vsi elementi delovnega razmerja (tožnik je opravil vožnje v tujino, za katere je prejel plačilo, delo je opravljal osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca), zato od sklenitve delovnega razmerja dalje nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZDR člen 47, 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene kot sicer v navedenih aktih. Glede na pogodben princip delovnega razmerja je to lahko posledica (individualnega) dogovora med delavcem in delodajalcem, lahko pa tudi posledica ugodnejših pravic, dogovorjenih s prenosnikom, ki zavezujejo tudi prevzemnika ob prenosu podjetja po 73. členu ZDR. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Vedno lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR). Kadar pa iz utemeljenih poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (tudi če iz takih razlogov delovnega razmerja pod takimi pogoji ni več mogoče nadaljevati), delodajalec pogodbo lahko odpove in delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji (88. člen ZDR).
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – aktivni družbenik – pasivni družbenik – pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev
Smisel ali ratio legis je iskati v tem, da za obveznosti izbrisane družbe lahko jamčijo samo tiste osebe, ki so bile v družbi aktivne in imele (so)upravljalske pravice v času, ko se je izvedel izbris brez likvidacije, saj bi te osebe takrat lahko izvedle postopek prenehanja gospodarskega subjekta z ustreznim poplačilom še odprtih obveznosti do tretjih oseb, npr. stečajni postopek ali postopek rednega prenehanje družbe z likvidacijo.
ZPIZ-1 člen 143. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1 c.
telesna okvara – invalidnina – vzrok
Ker pri tožniku ni podana popolna izguba funkcije enega segmenta lumbalne regije, temveč gre le za funkcionalno motenost in nestabilnost enega segmenta, tožnik nima telesne okvare, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
poseganje v lastninsko pravico – prevoz z vozili preko nepremičnine – neizvedba dokazov - narok
2. odst. 58. čl. ZIZ sodišču omogoča razpis naroka za obravnavo ugovora, kadar gre za situacijo, ko upnik nasprotuje ugovoru v odgovoru na ugovor (kar bi prišlo v poštev v primeru, kakršen je obravnavani, ko je predlagano zaslišanje priče).
ZFPPIPP člen 115, 115/2, 115/2-5, 115/3, 118, 118/1. ZPP člen 70, 70-6.
razrešitev upravitelja – dvom v nepristranskost – izločitveni razlog – delovno razmerje pri upniku
Ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti, da zaposlitev upravitelja pri upniku ne bi pomenila take okoliščine, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja in zaradi katerega bi upravitelj moral odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku. V spornem primeru pa samo dejstvo, da upraviteljica poleg funkcije upraviteljice v tem postopku opravlja tudi dela in naloge bančne delavke pri upniku, ni razlog, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbujal upravičen dvom o njeni nepristranskosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - plačilo za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom – postavitev izvedenca
Delavec mora ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevati v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 204. člena ZDR).
Postavitev izvedenca finančne stroke za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo razlike v plači v tem sporu ni bila potrebna. Sodišče namreč razpolaga z ustreznim znanjem, da lahko preveri zneske v pogodbi o zaposlitvi in v plačilnih listah, za kar ni potrebno izvedensko znanje.