ZDR člen 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6, 125.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo – rok za podajo odpovedi – vročanje – ocena poskusnega dela
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri tem ni bistveno, kdaj je bila odpoved vročena delavcu, ampak kdaj je bila podana.
Neuspešno opravljeno poskusno delo je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tožniku (zdravniku) podala negativna oceno poskusnega dela, ker tožnik nima ustreznega znanja in spretnosti za opravljanje dela (ne razpolaga z ustreznim znanjem, ni pravilno držal inštrumentov (skalpela), njegovi izvidi so bili nepopolni in nepravilni).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – transformacija
Tožena stranka je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, saj razlog, ki je naveden v pogodbi – organiziranje nemotenega poteka dela, ni predviden v določbi 1. odstavka 52. člena ZDR. Poleg tega pri navedenem delu ni šlo za začasno povečan obseg dela oziroma za izvrševanje dela, ki bi po svoji naravi trajalo določen čas (1. in 3. alinea 1. odstavka 152. člena ZDR). Zato je tožnici iz razloga nezakonito sklenjene zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas prešlo delovno razmerje pri toženi stranki v nedoločen čas.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnica vso hrano, ki je ustrezno pripravljena, lahko poje sama brez pomoči drugega, je zmožna samostojnega hranjenja. Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
nastanek taksne obveznosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – odlog plačila sodne takse
Za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane taksna obveznost takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
ZDR člen 47, 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene kot sicer v navedenih aktih. Glede na pogodben princip delovnega razmerja je to lahko posledica (individualnega) dogovora med delavcem in delodajalcem, lahko pa tudi posledica ugodnejših pravic, dogovorjenih s prenosnikom, ki zavezujejo tudi prevzemnika ob prenosu podjetja po 73. členu ZDR. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Vedno lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR). Kadar pa iz utemeljenih poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (tudi če iz takih razlogov delovnega razmerja pod takimi pogoji ni več mogoče nadaljevati), delodajalec pogodbo lahko odpove in delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji (88. člen ZDR).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-1, 180. ZZZPB člen 32, 32/1. ZDR člen 4, 4/1, 10, 10/2, 16. ZUP člen 260, 260/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – elementi delovnega razmerja
Čeprav tožnik z delodajalcem ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi, so obstajali vsi elementi delovnega razmerja (tožnik je opravil vožnje v tujino, za katere je prejel plačilo, delo je opravljal osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca), zato od sklenitve delovnega razmerja dalje nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 454. Seznam telesnih okvar poglavje VIII točka 1 a, točka 1b, točka 1c.
invalidnina – telesna okvara
Ker pri tožnici zaradi stanja hrbtenice (degenerativne spremembe) ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, nima pravice do invalidnine.
poseganje v lastninsko pravico – prevoz z vozili preko nepremičnine – neizvedba dokazov - narok
2. odst. 58. čl. ZIZ sodišču omogoča razpis naroka za obravnavo ugovora, kadar gre za situacijo, ko upnik nasprotuje ugovoru v odgovoru na ugovor (kar bi prišlo v poštev v primeru, kakršen je obravnavani, ko je predlagano zaslišanje priče).
nadomestilo za invalidnost – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Ker je toženec nadomestilo za invalidnost dolžan tožnici izplačati po sodbi sodišča za nazaj (sodišče je odpravilo toženčeve zavrnilne odločbe in tožnici priznalo pravico do nadomestila za invalidnost), ima tožnica pravico do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek nadomestila za invalidnost bil izplačan, do plačila.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – neenaka obravnava – dokazno breme – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil neenako obravnavan ali trpinčen na delovnem mestu, je dokazno breme na strani delodajalca (2. odst. 45. člena ZDR). V takšnem primeru je treba upoštevati ZDR, ki je kot lex specialis v razmerju do OZ, ki ureja odškodninsko odgovornost, uredil določena vprašanja, ki se nanašajo na to področje. ZDR v 6.a in 45. členu ureja prepoved nadlegovanja ter trpinčenja in obveznost varovanja dostojanstva delavca pri delu.
Čeprav je bila pri tožniku šele s slikanjem ledvene hrbtenice v sodnem postopku, kar je po dokončnosti izpodbijane odločbe toženca, ugotovljena 40% telesna okvara, je sodišče kot datum nastanka telesne okvara utemeljeno določilo datum mnenja invalidske komisije prve stopnje, ker je imel tožnik že več let težave s hrbtenico in je tudi sodni izvedenec menil, da je bila okvara prisotna že pred slikanjem. Za 40 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni, tožnik nima pravice do invalidnine, zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Kršitve, ki jo opredeljuje ZDR v četrti alineji prvega odstavka 112. člena – trikrat zaporedoma oziroma trikrat v obdobju 6 mesecev neizplačilo plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ni mogoče odpraviti. Delavec lahko poda odpoved iz navedenega razloga šele potem, ko se vsaj trikrat zgodi, da delodajalec ne izplača plače ob zakonsko dogovorjenem roku. Take kršitve pa ni mogoče odpraviti.
Tožniku, uživalcu nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, je bila z odločbo z dne 12. 5. 2009 od dne 1. 9. 2008 dalje priznana pravica do starostne pokojnine. Hkrati mu je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 12. 5. 2009 izplačilo nadomestila ustavljeno z dnem 31. 8. 2008. S tem je odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila po 1. 9. 2008, zato je preplačilo tožnik dolžan vrniti tožencu.
ZP-1 člen 46, 46/1, 62, 62/1, 62/1-5, 66, 66/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
stroški postopka – sodna taksa – postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločba prekrškovnega organa – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – dovoljenost zahteve za sodno varstvo – pravica do pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Ureditev, da zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog na podlagi 5. odstavka 34. člena ZST-1 pravno sredstvo oziroma zahteva za sodno varstvo ali pritožba ni dovoljena, je veljala le do uveljavitve ZST-1A.
kršitev materialnih določb zakona – prekluzija dokazov - nova dejstva in dokazi – domneva nedolžnosti
Določba tretjega odstavka člena 157 ZP-1 glede aktivnosti pri uveljavljanju novih dejstev in dokazov ne ločuje med pritožniki, kar pomeni, da tudi za predlagatelja velja strogo pravilo, da mora vse dokaze predložiti in vsa dejstva navesti do odločbe o prekršku pred sodiščem prve stopnje, v primeru uveljavljanja novih dejstev in dokazov pa utemeljeno izkazati, da jih brez vsakršne svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – aktivni družbenik – pasivni družbenik – pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev
Smisel ali ratio legis je iskati v tem, da za obveznosti izbrisane družbe lahko jamčijo samo tiste osebe, ki so bile v družbi aktivne in imele (so)upravljalske pravice v času, ko se je izvedel izbris brez likvidacije, saj bi te osebe takrat lahko izvedle postopek prenehanja gospodarskega subjekta z ustreznim poplačilom še odprtih obveznosti do tretjih oseb, npr. stečajni postopek ali postopek rednega prenehanje družbe z likvidacijo.
ZPIZ-1 člen 143. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1 c.
telesna okvara – invalidnina – vzrok
Ker pri tožniku ni podana popolna izguba funkcije enega segmenta lumbalne regije, temveč gre le za funkcionalno motenost in nestabilnost enega segmenta, tožnik nima telesne okvare, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.