izpodbijanje disciplinske odločbe - spor med članom društva in društvom - lovska družina - disciplinska kršitev - prepoved lova - odprava in razveljavitev odločbe - neenako obravnavanje strank v postopku - kršitev pravice člana društva - očitek protispisnosti - retroaktivna uporaba predpisa - pravilnik o disciplinskem postopku - pravila lovske družine - pravica do svobode združevanja - izpodbijanje sklepov organov društva - postopkovna pravila - procesna jamstva - procesne kršitve tožene stranke - neenakopravno obravnavanje - nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Za disciplinske organe društva ne veljajo enake postopkovne zahteve kot za državna sodišča. Minimalna procesna jamstva članu lovske družine niso bila kršena: (i) ko je na občnem zboru kot pritožbenem telesu glasovala oseba, ki je bila priča v postopku pred organom prve stopnje, in oseba, ki je imela 4 leta prej konflikt z disciplinskim obdolžencem; (ii) ko je bila izrečena sankcija brez uporabe pravil o steku; (iii) z opustitvijo prepisa posnetka zaslišanj; (iv) ko je občni zbor na isti seji kot pritožbo obravnaval izjavo o konfliktnosti disciplinskega obdolženca; (v) ko so na občnem zboru nekateri člani govorili onkraj predmeta obravnavanja in (vi) ko so bile na glasovanje dane le glasovnice za in proti potrditvi prvostopenjskega sklepa, na pa tudi za in proti njegovi spremembi oziroma razveljavitvi.
Odločbi društva pa sta nezakoniti, ker se pritožbeni organ ni opredelil do očitkov o neenakosti obravnavanja, kakršnih prvostopenjski organ ni imel pred seboj in za katere ni mogoče reči, da so očitno neutemeljeni. Odločbi toženke tako obremenjuje dvom, da je bil tožnik za svoja dejanja morda brez stvarno utemeljenega razloga (=samovoljno) obravnavan neenako (strožje) kot to običajno velja v praksi toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00090780
SPZ člen 219, 219/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8. ZPP člen 8.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - nasutje dovozne poti - vzdrževanje služnostne poti - vzdrževanje služnostne poti za normalno izvrševanje služnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - prenehanje služnosti - služnost vožnje - obstoj druge poti - koristnost služnosti - redno izvrševanje služnosti - neprimernost služnosti
Že splošne življenjske izkušnje povedo, da mora biti služnostna pot za vožnjo z vsemi vozili utrjena do mere, ki omogoča varno vožnjo. Zadevna pot pred sporno sanacijo tega po prepričljivi dokazni ugotovitvi sodišča ni omogočala: na njej so bile globoke blatne kolesnice, peska pa skoraj nič več, tako da so avtomobili obtičali. Da bi bilo pot mogoče usposobiti z milejšim posegom kot z nasutjem, tožnik ni trdil. Zadevni poseg ni čezmeren, pot tudi po nasutju ostaja kolovoz, na katerem se že spet razrašča trava.
Vse od ustanovitve služnosti je poleg služnostne poti v uporabi še druga pot, a služnostna ostaja koristna, saj je preprostejša od druge poti in zahteva manj napora. Primerjavo obeh poti je sodišče prav opravilo glede na nujno normalno stanje, to pa je stanje služnostne poti ob pravno dopustnem vzdrževanju.
ZIZ člen 23, 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/5. URS člen 22.
izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovorne navedbe - dokazi - ugovor nevednosti - priznanje terjatve - dokaz z zaslišanjem - trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo - dolžnikova pravica do izjave - enakost orožij
Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.
V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.
Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.
ZPP člen 244, 244/1, 244/3, 249, 249/1, 249/2, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-1, 40, 40/1, 42, 42/1, 47a, 47a/1, 49, 49/5.
nagrada za delo izvedenca - sklep o izvedenini - zahtevnost izvedenskega dela - vrednotenje zahtevnosti mnenja - dodatna dokumentacija - obseg dodatne dokumentacije - kriterij obrazloženosti - obrazloženost odločitve o stroških postopka - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini - administrativni stroški
Za odstop od standarda zahtevnosti izvedenskega mnenja je potrebna posebna utemeljitev. Sodišče prve stopnje o tem v izpodbijanem sklepu ni podalo nobenih konkretnih razlogov. Prav tako ti ne izhajajo iz navedb in pojasnil izvedenca na stroškovniku. Izvedenec je namreč tisti, ki mora obrazloženo pojasniti, zakaj mu pripadajo vsi priglašeni stroški, presoja utemeljenosti takšne zahteve pa je nato v vsakem konkretnem primeru na strani sodišča. Izpodbijani sklep je sicer res procesni sklep o stroških, kjer praviloma zadostuje kratka in strnjena obrazložitev, vendar morajo biti v sklepu vseeno podani bistveni razlogi, ki omogočajo preizkus pravilnosti sprejete odločitve.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 49.
predlog za zdraviliško zdravljenje - zavrženje vloge v upravnem postopku - vsebinsko odločanje - sprememba zdravstvenega stanja
V predhodnem postopku je bil pri zavrnitvi ključen razlog neizpolnjenost pogoja iz 49. člena Pravil OZZ. Iz odločbe je razvidno povzemanje določil Pravil OZZ ter dejanskega zdravstvenega stanja, ni pa razvidna strokovna presoja utemeljenosti do zdraviliškega zdravljenja tudi po vsebini. Tako ni mogoče niti ovrednotiti morebitnega poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja in zaključiti ali je bilo v tem predsodnem postopku pri tožniku zdravstveno stanje res nespremenjeno, kar bi tožencu, upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP omogočalo zgolj procesno odločitev.
začasna odredba - določitev stikov med staršem in otrokom - osebni stiki z otrokom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - ogroženost otroka - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Namen denarnega kaznovanja pri začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je v zagotovitvi, da se začasna odredba dejansko izvaja ter da se otrok na tak način takoj zaščiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00090311
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 4, 4/3. OZ člen 88, 88/1, 112, 131, 131/1, 169, 239, 239/2, 246. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 338, 338/2.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost kreditne pogodbe - razlaga Sodišča Evropske unije - sodna praksa SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - odškodninska odgovornost - dolžna profesionalna skrbnost - sodba na podlagi odpovedi - subjektivna in objektivna istovetnost zahtevkov - procesna ekvivalenčna teorija - poslovna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil s sodbo na podlagi odpovedi v zadevi II P 757/2015 z dne 5. 10. 2016 zavrnjen zahtevek za ničnost in razveljavitev kreditnih pogodb, kar glede na trditveno podlago tožnikov v navedenem postopku pomeni, da je bilo pravnomočno ugotovljeno, da sta kreditni pogodbi veljavni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090103
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - prenehanje razloga za prekinitev - osebni stečaj - nadaljevanje postopka
Ker je prenehal razlog za prekinitev izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ki je nastopil zaradi nastanka posledic postopka osebnega stečaja, se postopek nadaljuje.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje stranke - ogroženo preživljanje - brezposelnost - denarna sredstva na bančnem računu - lastništvo nepremičnin - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Tožnik je glede na ugotovljeno premoženjsko stanje kljub brezposelnosti očitno zmožen takoj poravnati sodno takso v višini 873 EUR, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - dolžnik nima premoženja - pogoji za odpust obveznosti - ni navedenih pogojev - osnovni namen postopka osebnega stečaja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - prihodek iz zaposlitve - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se lahko oblikovala stečajna masa, je lahko njegov edini pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja možnost dosega odpusta obveznosti.
Kadar obstaja možnost poplačila upnikov, ni mogoče govoriti, da ni podan prvotni cilj postopka osebnega stečaja, to je, da se upniki vsaj delno in sorazmerno poplačajo.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00092372
ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 272,53. URS člen 3a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da mora potrošnik prejeti informacije takšne intenzitete, da se mora zavedati, da s sklenitvijo pogodbe prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob znižanju vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, morda ekonomsko gledano težko nosil, in zaradi česar ni dovolj, da se potrošnik na podlagi pojasnil banke zaveda možnosti sprememb valutnega tečaja, temveč mu je treba dati jasno vedeti, da se tečaj v dolgoročnih, več desetletij trajajočih pogodbenih razmerjih, lahko znatno spremeni, ter da ima to lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke na njegovo življenje - ključno je, da informacije povprečnemu potrošniku omogočajo oceno dejanskega tveganja, ki mu je v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodek, izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju.
ZPP člen 48, 49, 51b, 51b/1, 51b/3, 51b/4, 191, 191/1. OZ člen 965.
lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - krajevno pristojno sodišče - posebna krajevna pristojnost - pristojnost za sospornike - ugovor krajevne pristojnosti - atrakcija pristojnosti
Glede na zakonsko določeno izbirno pristojnost je torej stvar avtonomije tožnikov, pri katerem krajevno pristojnem sodišču bosta vložila tožbo.
Pravila 51.b člena ZPP so namreč usmerjena v varstvo šibkejše stranke, v tem primeru tožnikov kot oškodovancev. Ker je v obravnavanem primeru kot tožena stranka udeležena tudi zavarovalnica, za določitev krajevne pristojnosti ni mogoče uporabiti niti četrtega odstavka 51.b člena ZPP, za kar si prizadeva pritožba. Ta namreč določa krajevno pristojnost zgolj za primere, ko je tožen zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec iz zavarovanja.
ZFPPIPP člen 38, 38/1, 233, 233/1, 233/2, 233/6, 233/9.
stečajni postopek nad dolžnikom - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - obveznost članov organov vodenja vložiti predlog za začetek stečajnega postopka - pravočasnost predloga - vračilo predujma - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - nekdanji poslovodja - predpostavke odgovornosti - razbremenitev odgovornosti
Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnik ni dokazal, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini (glede na to, da je po prejemu odločbe FURS v letu 2018 družba delovala še vsaj pet let), in da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka glede na to, da je po potrjeni prisilni poravnavi nekaj časa odplačeval dolg do FURS. Začetek stečajnega postopka bi moral predlagati najkasneje takrat, ko je bilo premoženje (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma. Te ugotovitve pritožnik s pritožbenimi navedbami ni izpodbil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00090325
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. DZ člen 161. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - sprememba stikov - začasna ukinitev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - največja korist otroka - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - nestrinjanje z vsebino mnenja - prosta dokazna ocena - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - kršitev pravice stranke do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - neizvedba naroka
Zaradi varstva največje koristi otrok se mora posebna skrb sodišča odraziti že v okviru procesnih jamstev. Ker imajo sodniki v družinskih zadevah bistveno aktivnejšo vlogo kot v drugih civilnih postopkih, v konkretnih okoliščinah predmetne zadeve predlagateljici ni moč naložiti enakega bremena podkrepitve njenih navedb kot ga sicer nosijo stranke v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090094
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - vrnitev v nov postopek - pogoji za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Višje stečajno sodišče je razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar pa navedeno ne pomeni, da je prenehal razlog za prekinitev danega izvršilnega postopka. Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, te pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka v zakonu tako ni opore. Le če bi bil v pritožbenem postopku prvostopenjski sklep o začetku postopka stečaja spremenjen tako, da bi bil predlog za začetek tega postopka zavrnjen, bi bili odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka.
ZPP člen 105a, 105a/3. ZST-1 člen 1, 1/3, 100, 100/6.
sklep o ustavitvi postopka - neplačana sodna taksa - gola pritožba - razveljavitev plačilnega naloga
Taksa se ne plača (med drugim) v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse. Toženka sodne takse za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka torej ni dolžna plačati.
obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - cestninski zavezanec - veljavna elektronska vinjeta - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - registracija vozila
Določbo drugega odstavka 38. člena v zvezi s 37. členom ZCestn je treba razumeti, da vinjeti z zamenjavo registrske tablice preneha veljavnost (zato je lastnik vozila tudi upravičen do povrnitve sorazmernega dela vrednosti letne vinjete).
Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Za plačilo teh obveznosti stečajni upravitelj potrebuje sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka zadošča, da je sodišče prve stopnje razpolagalo s podatkoma, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
ZIUZDS v drugem odstavku 36. člena določa, da zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V tem primeru je neutemeljen pritožbeni očitek, da zadržanje pravic nastopi že na podlagi drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in da se obvestilo zavarovancu izda le z namenom seznanitve o neporavnanih obveznostih in posledicah neplačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno, enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.
določitev višine preživnine za otroka - odmera preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - skupno starševstvo - zmožnosti preživninskega zavezanca - stroški bivanja - spor o preživnini - zakonske zamudne obresti
Naloga sodišča je bila v presoji, ali sta oba preživninska zavezanca v obdobju od 8. 3. 2019 do 19. 1. 2023 izpolnjevala svojo preživninsko obveznost v ugotovljenem razmerju. Pri tem pa je upoštevalo časovni obseg izvajanja starševske skrbi, ko so otroci pri enem in drugem staršu, ko torej tudi samostojno skrbita za preživljanje otrok. Upoštevati je bilo tako treba, da je bila samostojna skrb za preživljanje otrok večja na materini strani, hkrati pa v določenih časovnih obdobjih različna, še pred tem je bilo treba napraviti oceno skupnih stroškov za zadovoljevanje potreb otrok, ki jih imajo tako pri materi kot tudi pri očetu, ugotoviti pa je bilo tudi treba, katere od nastalih in že poravnanih stroškov za zadovoljevanje potreb otrok je plačal vsak od obeh staršev.