redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prepoved diskriminacije - prepoved zlorabe - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je dokazala objektiven in resen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (konkretno ekonomski in organizacijski razlog).
V obravnavani zadevi je šlo za individualni odpust, zato je bila toženka povsem prosta v izbiri delavca, ki mu bo na konkretnem delovnem mestu po njenem izboru prenehala pogodba o zaposlitvi, omejena zgolj s splošnimi pravili o prepovedi diskriminacije in zlorabe odpovedi.
izvršba zaradi izterjave preživnine - ugovorni razlog - življenjska skupnost - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost sodišča na izvršilni naslov - dogovor
Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost po tem, ko je enkrat že razpadla, bodisi kot zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog, v kolikor že pred ponovno vzpostavitvijo obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. Razlog za pravno veljavni ugovor prenehanja terjatve je lahko le nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka. Tako obstoj zunajzakonske skupnosti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema. Zato so tudi vse pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje o neobstoju izvenzakonske skupnosti, pravno nerelevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati.
državna štipendija - mirovanje štipendijskega razmerja - Zoisova štipendija
8. člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
Tožnik uveljavlja izplačilo dela pokojnine po določbah ZPIZ-2. Izplačilo dela pokojnine je bilo uvedeno šele z novelo ZPIZ-2B. Višina zneska je odvisna od višine starostne pokojnine, ki bi šla tožniku v času, ko uveljavlja izplačilo dela pokojnine. Toženec je zadevo utemeljeno najprej presojal po 27. členu ZPIZ-2, torej ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Višina pokojninske osnove pa je bila izračunana po določbi 30. člena ZPIZ-2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu - pritožba subjekta vpisa
Ugotovitev o obstoju izbrisnega razloga izpodbija subjekt vpisa, ki ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog(2. odstavek 439. člena ZFPPIPP), ne glede na to, ali je vložil pred tem ugovor proti začetku postopka izbrisa (1. točka 432. člena ZFPPIPP).
Sodišče druge stopnje na podlagi njegovih trditev in predloženih dokazov ocenjuje, da je s pritožbo uspel dokazati, da ima na naslovu, vpisanem v sodni register, nameščen poštni nabiralnik z označbo pravne osebe in da je po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa na tem naslovu prevzemal uradne poštne pošiljke. S tem je ovrgel obstoj domneve izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Zavrnitev tožnikovega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja že v tej fazi postopka v nasprotju s prepričanjem pritožbe ni mogoča, tudi v kolikor bi se v nadaljevanju predmetnega postopka izkazalo, da tožnik več ni lastnik spornih nepremičnin do idealne polovice. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, tožbeni zahtevek v delu, o katerem je odločeno z izpodbijano delno sodbo, predstavlja izbrisno tožbo iz 243. člena ZZK-1. Ta tožba pa je usmerjena zgolj v izbris zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice pri spornih nepremičninah na ime toženke do idealne polovice, ki pa, z ozirom, da je Darilna pogodba iz leta 2012 nična, v nobenem primeru, četudi toženki lastninska pravica v tem obsegu pripada na drugi dejanski in pravni podlagi, ne more ostati v veljavi.
Z ozirom, da sta bila Darilna pogodba in Sporazum med pravdnima strankama sklenjena izključno z namenom izognitve poplačila tožnikovega davčnega dolga, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bil nagib (namen) za sklenitev spornih pravnih poslov za pravdni stranki tako pomemben, da je že prerasel v pravno podlago (kavzo) sklenjenih pogodb. V kolikor pravdni stranki ne bi hoteli preprečiti poplačila davčnega dolga, spornih pravnih poslov namreč gotovo ne bi sklenili. Sklepanje pravnih poslov zgolj z namenom izigravanja upnikov je v nasprotju tako z moralnimi načeli, kot tudi s prisilnimi predpisi.
Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko sodišče sicer v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki. Ni pa takšna odločitev nujna, kar velja predvsem v primerih, ko sta nepošteni obe pogodbeni stranki. Takšen primer je tudi obravnavani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00082500
SPZ člen 153, 154, 266. OZ člen 343. ZPP člen 154, 155, 165, 341, 358, 358/1, 358/1-5.
hipotekarni dolžnik - poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine - terjatev zavarovana z zastavno pravico - solastniki kot sosporniki - hipotekarna tožba - ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - zmotna uporaba materialnega prava - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost ugovornih navedb - zastaranje obrestnega zahtevka - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vsebina vpisa hipoteke - pretrganje zastaranja - poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari - delni uspeh
Zastavna pravica je sicer akcesorna pravica, z zavarovano terjatvijo je nedeljivo povezana.
Terjatev izvira iz leta 1994, od takrat pa ni bila sodno uveljavljena, zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Na podlagi zamudne sodbe in z njo ugotovljene terjatve zoper Č. Č. pa nikoli ni prišlo do ustanovitve hipoteke.
V skladu s 343. členom OZ, se lahko, ko preteče čas zastaranja, upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi. Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.
ZD člen 9, 130, 142a, 142a/1, 165, 165/1, 206, 206/2, 219. SPZ člen 39, 41.
zapuščina - osebno vozilo - lastnina države - varstvo lastninske pravice - izročitev zapuščine - zapuščina brez dediča - kaduciteta - derivativni način pridobitve - deklaratorna narava sklepa
Osebno vozilo je postalo last države že z zapustnikovo smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno, zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje v času odločanja, pred izdajo izpodbijanega sklepa opravljati poizvedbe o tem, kje se navedeno vozilo, njegovi ključi in prometno dovoljenje, nahajajo. Razen tega sodišču prve stopnje te obveznosti ne nalaga nobena določba ZD (niti 219. člen ZD), niti noben drug predpis.
podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da podaljšanje pripora še za dva meseca ni sorazmerno z vidika trajanja, zato je izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je obdolžencu pripor podaljšalo še za 1 mesec, torej do vključno dne 27. 2. 2025 do 16.00 ure.
Zgolj zavzeto stališče v ugovornem postopku zoper obtožnico ni res iudicata oziroma ni procesna ovira za (ponovno) vsebinsko odločitev o vloženi zahtevi za izločitev dokazov, ki je sicer dopustna vse do konca predobravnavnega naroka oziroma do začetka glavne obravnave, ob izpolnjenem pogoju iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP pa tudi še kasneje, v nadaljnjem poteku kazenskega postopka.
stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena - nekoristna stvarna služnost - vestna in skrbna presoja dokazov
Sodišče prve stopnje je razumljivo pojasnilo, da je bil dostop do garaže pred ustanovitvijo služnosti možen, možen je tudi sedaj, vendar zaradi cipres in nivojskih razlik zelo otežen. Če bi bile ciprese odstranjene in nivojske razlike odpravljene, bi bilo vzpostavljeno enako stanje, kot je bilo pred ustanovitvijo služnosti. Bistveno je, da se okoliščine niso spremenile, torej ni izpolnjen eden od pogojev po 222. členu SPZ.
Kot je že izpostavilo sodišče prve stopnje, mora biti nekoristnost objektivna in popolna, pri tem pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Ker je dokazni postopek prepričljivo pokazal, da tudi po odstranitvi nadstrešnice z javne ceste ni mogoč dostop na parcelo 0000 61/5, oziroma ni mogoče parkiranje v garaži v stavbi št. 172, ne moremo zaključiti, da je služnost za gospodujočo nepremičnino postala nekoristna. Enak dostop je namreč v uporabi od ustanovitve služnosti naprej, torej gospodujoči nepremičnini ves čas koristi v enaki meri.
zavrženje pritožbe - zapuščinski postopek kot vrsta nepravdnega postopka - laična revizija - nedovoljena revizija
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je v skladu z določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo (kar pomeni, da ni treba zaprositi za dopustitev revizije pod pogoji iz 367.a člena ZPP). Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da je zapuščinski postopek vrsta nepravdnega postopka in ker v ZD ni posebnih določb o možnosti vložitve revizije, je potrebno uporabiti določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, in sicer določilo 37. člena ZNP-1, po katerem je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. To pomeni, da je tudi v zapuščinskem postopku mogoče uporabiti določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP, ki dopušča možnost vložitve direktne revizije na Vrhovno sodišče v primeru zavrženja pritožbe zoper sklep o dedovanju.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - kasko avtomobilsko zavarovanje - ugovor nenastale pravice - fingirana prometna nesreča
Takšno stališče ne ustreza razlagi določbe 944. člena OZ. V konkretnem primeru pravni red s to določbo sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta nanaša na vzrok škode ali na višino škode, na kar sodišče pravilno opozarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - ODZ - STVARNO PRAVO
VSL00082736
ODZ paragraf 1, 1/3. SPZ člen 271, 271/2. ZVNDL člen 5. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 8. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 3, 12, 29, 29/4, 34, 34/1, 36. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 6, 6/2. ZPP člen 285.
izročitev nepremičnine v posest - izročitev dela stavbe v posest - plačilo uporabnine - zaplemba premoženja - družbena lastnina - nacionalizacija dela nepremičnine - kupoprodajna pogodba za nepremičnino - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - prehod lastninske pravice - načelo superficies solo cedit - prodaja tujega deleža na nepremični - nepremičnina, na kateri ni mogoče pridobiti lastninske pravice - lastninska pravica več oseb - stavbna pravica - pomanjkanje stvarne legitimacije - sodba presenečenja - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - materialno procesno vodstvo - opozorilo in poziv na odpravo pomanjkljivosti - opozorilo nasprotne stranke
Z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 se je pravica uporabe, ki jo je imela Občina A. na stavbi 212, stoječi na parceli 277/2, po samem zakonu transformirala v lastninsko pravico. 1. 1. 2003, ko je stopil v veljavo SPZ, sta imeli tako lastninsko pravico na zemljišču in lastninsko pravico na stavbi različni osebi. Zemljišče parc. št. 277/2 je bilo v lasti pravnih prednikov tožnika, stavba na njej pa je bila v lasti Občine A. Za tak primer pa je SPZ, da bi omogočil nadaljevanje v prejšnjem sistemu nastalih razmerij, v drugem odstavku 271. člena uzakonil nastanek stavbne pravice.
ZIZ člen 266, 266/4. ZPP člen 57, 57/1, 365, 365-3.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - predlog za zavarovanje terjatve - krajevna pristojnost sodišča - nepristojnost sodišča - ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - izključna krajevna pristojnost - postopek zavarovanja - izbrisna tožba
Ker sodišče prve stopnje ni krajevno pristojno za sojenje o glavni stvari, ni pristojno niti za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
DZ člen 157, 160, 160/1, 171, 171/4. URS člen 23, 25.
skrbništvo za otroka - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - kršitev pravice do izjave v postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Skrbništvo za otroke v primerih, ko so njihovi starši živi in izražajo voljo, da bi za njih skrbeli, je lahko samo posledica izreka ukrepa za varstvo koristi otroka, v katerem sodišče staršem prepove izvajanje posameznih upravičenj. Ko sodišče omeji skrb staršev, pa otroka postavi pod skrbništvo v obsegu, v katerem je omejilo upravičenja staršev, in imenuje skrbnika (četrti odstavek 171. člena DZ).
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/2. ZDR-1 člen 87, 87/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - začasna odredba
Presoja utemeljenosti odpovedi presega okvir odločanja o začasni odredbi, zato se v tej fazi postopka ne presoja, ali je toženka imela dovolj časa, da je preizkusila delovne sposobnosti tožnika in ali je tožnik od 11. 11. do 15. 11. 2024 sploh opravljal delo, katerega bi toženka lahko ocenjevala.
taksna oprostitev - oprostitev plačila sodne takse - sosporniki - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila taks - materialno sosporništvo - postopek za delitev solastnine
V obravnavani zadevi sta predlagatelja solastnika, ki zahtevata delitev stvari. Glede na to, da sta predlagatelja soupravičenca oz. sozavezanca iz istega materialnopravnega razmerja, gre za materialna sospornika. Taksna oprostitev za skupen predlog za delitev stvari se torej razteza tudi na drugo predlagateljico.