postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - center za socialno delo kot skrbnik - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - prenehanje skrbništva - ponoven predlog - spremenjene okoliščine - zavrnitev predloga - gola pritožba - presoja dejstev v skladu s pravili materialnega prava
Predlagatelj je v letu 2024 s svojim ravnanjem, ko mesečnih računov ni dostavil v plačilo skrbniku, povzročil, da so bili zoper njega sproženi štirje izvršilni postopki, prejel je tudi opomin pred izvršbo za najem groba. Še vedno uporablja tudi vozilo, čeprav je odjavljeno iz prometa. Vse navedeno je terjalo dodatno ukrepanje skrbnika v smeri neposrednega prejemanja računov in bančnih izpiskov, da se s tem zagotavlja pravočasno plačilo zapadlih obveznosti in s tem nepotrebne stroške in tek zamudnih obresti. Iz pojasnil skrbnika in samega predloga, v katerem predlagatelj prenehanje skrbništva utemeljuje s potrebo po razpolaganju z več denarnimi sredstvi, tudi izhaja, da predlagatelj ne razume, da so njegovi denarni prilivi relativno nizki in da so njegove zahteve brez realne podlage. To kaže, da se v pogledu potrebe po skrbi za premoženjske in druge koristi predlagatelja, ni nič spremenilo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 359.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna odmera - ugovorni postopek - nastanek taksne obveznosti - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - jezikovna razlaga - vrednost predmeta spora - smiselna uporaba določb ZPP
Stališče zakonodajalca je jasno: smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pride v poštev le, kadar ZST-1 ne določa drugače. Smiselna uporaba določb ZPP je v primeru postopanja po določbi 34.a člena ZST-1 izključena. Ta določba namreč celostno ureja postopek ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ter postopek, ko sodišče po uradni dolžnosti ugotovi napake v izdanem plačilnem nalogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00085724
ZPP člen 17, 17/2. ZIZ člen 15. ZS člen 101, 101-2, 101-2(5), 103, 103/2. ZPOmK-2 člen 134, 134/3-2, 134/3-5.
predlog za izdajo začasne odredbe - navedbe v predlogu - izključna krajevna pristojnost - spor o pravicah intelektualne lastnine - nelojalna konkurenca
V obravnavani zadevi je navezava na krajevno izključno pristojnost po drugem odstavku 103. člena ZS v tem, da se upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na upravičenja iz intelektualne lastnine in z njimi utemeljuje obstoj nelojalne konkurence skozi dejanski stan tipskih primerov iz 2. in 5. alineje tretjega odstavka 134. člena ZPOmK-2.
SPZ člen 88, 89, 89/1. ZNP-1 člen 177, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za določitev nujne poti - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - dejanska raba nepremičnin - oblika redne rabe zemljišča - kmetijsko zemljišče - povezava z javno cesto - dostop do parcele - dostop z vozili - parkiranje na zasebnem zemljišču - prekomerna obremenitev nepremičnin - izvedensko mnenje - dopustnost posega v lastninsko pravico - dopustnost posega v ustavno pravico - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - ravnotežje kolidirajočih pravic - načelo sorazmernosti - primernost in sorazmernost ukrepa - kriterij nujnosti - potrebnost nujne poti - nesorazmeren poseg v zakonsko pravico - pravno in dejansko stanje v času odločanja - stvarna služnost - oprava naroka v nepravdnem postopku - narok na kraju samem - kritje stroškov med nepravdnim postopkom - stroški predlagatelja
Iz določb 88. in 89. člena SPZ izhaja, da zakon od sodišča dejansko terja tehtanje položajev lastnika gospodujočega in lastnika služečega zemljišča. Z metodo ravnotežja, ki se nanaša na načelo sorazmernosti, mora doseči skladnost in ravnovesje položajev lastnikov obeh zemljišč. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora biti poseg v ustavno pravico ali svoboščino (v tem primeru lastninsko pravico nasprotnega udeleženca) utemeljen zaradi uresničevanja neke druge ustavne vrednote (v tem primeru lastninske pravice predlagateljice), da mora biti poseg za dosego tega cilja sploh primeren in nujno potreben, in nazadnje, da s posegom pridobljena korist ustreza teži posega (sorazmernost v ožjem smislu).
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085744
ZIZ člen 272, 273. URS člen 74. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - omejitev svobode gospodarske pobude
Sodna praksa je po izdaji sklepa II Ips 10/2025 v tovrstnih zadevah zavarovanja usklajena. Ob povedanem se pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje prvi toženki moralo prepovedati razpolaganje s terjatvami po kreditni pogodbi in sporazumu o zavarovanju, njihovo izterjevanje, ter izreči denarno kazen, izkažejo za neutemeljene.
ZPP člen 76, 81, 81/1, 82, 82/1, 82/2, 82/2-4, 82/2-5, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-2, 207, 207/2, 208, 208/1. DZ člen 267, 268. ZD člen 131, 131/1. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pogoji za zavrženje vloge - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - pozivni sklep - poziv stranki na popravo tožbe - možnost poprave - pridobitev uradnih podatkov - udeležba upnika v zapuščinskem postopku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni skrbnik zapuščine - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - postavitev skrbnika za poseben primer - pogoj za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - povabilo k prevzemu postopka - pravica do sodnega varstva
Upnik pri zapuščinskem sodišču ne more predlagati postavitve začasnega skrbnika zapuščine, ki bi bil upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen (prvi odstavek 131. člena ZD).
Ker niso bile izčrpane vse možnosti za popravo tožbe, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, pogojev za zavrženje tožbe ni.
ZDavP-2 člen 37, 37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZFU člen 55, 55/1. ZP-1 člen 66, 66/2, 69, 69/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/1-8, 155/2.
davčni register - obveznost subjektov vpisa v poslovni register - transakcijski račun - plačilni nalog - plačilni nalog prekrškovnega organa - odločanje prekškovnega organa - zahteva za sodno varstvo - pravica do obrambe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - vabilo za zaslišanje - sodba brez zaslišanja
Določba tretjega odstavka 37. člena ZDavP-2 je jasna in po tej določbi mora vsak poslovni subjekt imeti odprt transakcijski račun, pri čemer zakon ne loči med odprtjem računa v domicilni ali tuji državi, razlika je samo v tem, da pri odprtju računa pri domačem ponudniku plačilnih storitev poslovnemu subjektu ni potrebno obveščati FURS-a, saj FURS ta podatek pridobi po uradni dolžnosti iz registra transakcijskih računov, medtem ko pri odprtju transakcijekega računa v tujini mora poslovni subjekt ta podatek prijaviti na FURS skladno z določbo prvega odstavka 55. člena ZFU.
Poslovna neaktivnost, mirovanje podjetja, zavrnitev odprtja računa ali enostransko zaprtje računa s strani ponudnika plačilnih storitev ne predstavlja zakonitega razloga za neizpolnitev zakonske obveznosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZPP člen 285.
pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - nastanek taksne obveznosti - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - pravica do dostopa do sodišča - materialno procesno vodstvo
Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
obnova pravdnega postopka - izredno pravno sredstvo - obnovitveni razlogi - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku - drugačna odločitev - kriva izpovedba priče ali izvedenca - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Določbe 394. člena ZPP, po kateri je krivo pričanje razlog za obnovo le v primeru, da je bila oseba, ki naj bi krivo pričala, pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, ni mogoče obiti s ponovnim zaslišanjem teh prič (s ponovno izvedbo že izvedenih dokazov).
stroški postopka - obrazložen dopis - nagrada za pripravljalno vlogo - vsebina vloge - obrazložena vloga
Vloga, ki jo je tožnica poimenovala "pripravljalna vloga" (pripombe na prejeto izvedensko mnenje) z dne 17. 12. 2024, ni vloga v smislu 2. točke tar. št. 16 OT, torej obrazložena vloga, za katero se prizna 225 točk. V tem primeru gre za obrazložen dopis po 3. točki 43. člena OT, za katerega tožnici pripada 50 točk. Tožnica je sodišču namreč zgolj sporočila, da se s podanim izvedenskim mnenjem strinja, medtem ko drugih navedb, ki bi kakorkoli vplivale na sam potek postopka, vloga ne vsebuje.
začasna nezmožnost za delo - poškodba delavca pri delu - dokazovanje - prijava poškodbe pri delu
Pri tožniku ni dokazan nastanek poškodbe pri delu.
Čeprav odsotnost formalnega listinskega dokaza, tj. izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da nastanka poškodbe pri delu ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej z izpovedjo prič oziroma medicinsko dokumentacijo, pa teh dokazov v tem primeru ni oz. si nasprotujejo. Ker tožniku ni uspelo dokazati, da se je poškodoval pri delu, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
vrnitev v prejšnje stanje - očitno neutemeljen predlog - pogoji za odločitev brez naroka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec predlagal vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga, v drugem odstavku 120. člena ZPP pa je imelo podlago za to, da je tak predlog brez razpisa naroka zavrnilo.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - upravičljiva skrajna sila - kolizija pravno varovanih dobrin - ravnanje v stiski
Obtoženec je s svojim ravnanjem neposredno ogrozil ne le splošno in nedisponibilno dobrino uradnega pooblastila, pač pa predvsem policistovo življenje oziroma vsaj njegovo telesno celovitost, zato je neupravičena pritožnikova ocena, da je obtoženi, zaradi zavarovanja svojega premoženja kot dobrine višjega ranga, lahko posegel v dobrino nižjega ranga, saj korektno vrednostno tehtanje takšnega zaključka ne dopušča.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženi izvršitveno ravnal v stiski zaradi aktualnih razmer ter navedeno okoliščino utemeljeno upoštevalo le pri izbiri in odmeri kazenske sankcije; upravičeno pa ni uporabilo instituta upravičljive skrajne sile, saj ugotovljeni potek dogajanja očitno ne podpira zaključka, da nevarnosti, v kateri se je znašlo obtoženčevo premoženje, ni bilo mogoče odvrniti drugače.
stroški postopka - pravnomočna odločitev o glavni stvari
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.
Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 5. ZPIZ-1 člen 103. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1.4, 196. URS člen 2, 14, 49, 52. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - obveznost prilagoditve delovnega mesta - nesorazmernost - obveznost delodajalca - invalid III. kategorije invalidnosti - delo s skrajšanim delovnim časom
Toženka jedokazala, da je pri drugih delodajalcih preverila, ali lahko ponudijo tožnici ustrezno delo (prvi odstavek 40. člena ZZRZI). Noben predpis delodajalcu (in sodišču v sodnem postopku) ne nalaga obveznosti, da bi moral z izvedencem medicine dela pri drugi družbi preveriti, ali je dejansko imela ali ne na razpolago ustrezno delovno mesto za delavca, kateremu je delodajalec nameraval odpovedati pogodbo o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tudi za družbe, ki so med seboj povezane, takšna obveznost ni predpisana.
Določbo 196. člena ZDR-1, na podlagi katere mora delodajalec delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega preostali delovni zmožnosti, je treba razlagati v luči Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. 11. 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Ta v 5. členu z namenom zagotovitve skladnosti z načelom enakega obravnavanja, kar zadeva hendikepirane osebe, zahteva zagotovitev razumnih prilagoditev; delodajalce obvezuje k sprejemu ustreznih ukrepov glede na potrebe v konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali napredovanje v službi ali usposabljanje, razen če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno obremenili. Glede na uvodno izjavo št. 17 se ne zahteva, da se obdrži v službi ali usposablja posameznika, ki ni usposobljen, zmožen in na razpolago za izpolnjevanje bistvenih funkcij zadevnega delovnega mesta ali za ustrezno usposabljanje.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8, 118.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - višina denarnega povračila - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - odhod izven kraja bivanja
Ugotovitev toženke, da je tožnica s tem, ko se je v času bolniškega staleža udeležila otvoritve razstave na Občini B., kršila bolniški stalež in opravljala pridobitno dejavnost, neutemeljena. Tožnica ni kršila navodil svoje lečeče zdravnice in se tudi ni ukvarjala s pridobitno dejavnostjo. Lečeča zdravnica je tožnici svetovala hlajenje obolelega zapestja in mirovanje ter razbremenitev zapestja. Izrecno ji ni prepovedala zapuščanja stanovanja. Ker je bila tožnica že pred tem v bolniškem staležu iz istega razloga, je bila na podlagi izkušenj iz svojih prejšnjih bolniških staležev utemeljeno prepričana, da ji je v tem času dovoljeno gibanje v bližini doma.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 123, 123/2, 127, 128, 128/1. ZPP člen 328.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - pritožba zoper sklep - prepozna pritožba zavržena - tek pritožbenega roka - objava na spletni strani - javna objava - vrnitev v prejšnje stanje - glavni postopek zaradi insolventnosti - vročanje sodnih pisanj - dejanski prejem sodnega pisanja - potek pritožbenega roka - očitna napaka v datumu - poprava očitne pisne pomote
Sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic se ne vroča, ampak se objavi, saj niti ZFPPIPP niti drug zakon ne določa, da bi se ta sklep strankam postopka vročal.
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2, 517c, 517c/5. ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 139, 139/3, 140, 141, 145, 145/4.
združitev kazni zapora - neprava obnova kazenskega postopka - priznanje tuje sodne odločbe - izvršitev tuje sodne odločbe - medsebojno priznavanje in izvrševanje kazenskih sodb med članicami EU
Tretji odstavek 139. člena ZSKZDČEU-I predpisuje za primer, če se prevzame izvršitev tuje sodbe, domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo, razen v primerih, ki so določeni v 140. in 141. členu istega zakona.
Upravičena je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da postopek neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP pomeni poseg v trajanje kazni, izrečene s pravnomočno sodbo tujega sodišča; po določbi drugega odstavka člena 407 ZKP namreč v tem primeru sodišče z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen, kar bi bilo v izrecnem nasprotju z določbo tretjega odstavka člena 139 ZSKZDČEU-1, ki tako ravnanje sodišča izključuje.
ZKP se v postopku priznavanja in izvršitve tuje sodne odločbe uporablja le subsidiarno glede na določbo tretjega odstavka člena 2 ZSKZDČEU-1, vendar pa je tudi iz določbe petega odstavka 517.c člena ZKP razvidno, da se domači predpisi v zvezi s kaznimi, ki jih izrekajo tuja sodišča, uporabljajo le za izvrševanje, pogojni odpust ter pravico do pomilostitve oziroma amnestije, pa tudi ZSKZDČEU-1 kot primarni predpis v določbi četrtega odstavka člena 145 določa, da je za odločitev o obnovi postopka v zvezi s kazensko sankcijo, ki je bila izrečena s sodbo tujega sodišča, pristojna samo država, ki je originalno odločbo izdala.
vloga, vezana na rok - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke
Vložitev pritožbe na nepristojno sodišče je pripisati neskrbnosti laične vložnice in ne njeni nevednosti ter tudi ne očitni pomoti, zato dejanski stan zadeve ne omogoča uporabe določbe desetega odstavka 112. člena ZPP. Pritožba je bila pristojnemu sodišču izročena po izteku pritožbenega roka in torej prepozno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba
Upoštevaje Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma je sodišče prve stopnje seštelo dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji, kot tudi dobo, dopolnjeno v Bosni in Hercegovini. Skupna pokojninska doba znaša 11 let in 1 dan. Tožnica tako ne izpolnjuje z zakonom določenega pogoja 15 let zavarovalne dobe.