TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se zamudna sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu delno spremeni v 4. alineji I. točke izreka tako, da se znesek, ki ga je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati za mesec junij 2022, zniža na znesek 393,76 EUR, višji tožbeni zahtevek (za znesek 98,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 19. 7. 2022 dalje do plačila) pa se zavrne.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Pridobitev informacije od sodišča po elektronski poti pooblaščenca ne razbremeni dolžnosti, da sam preveri datum vročitve z vpogledom v spis, zlasti kadar je pooblaščenec v dvomu glede trenutka vročitve in ko gre za odločilno procesno dejstvo, od katerega je odvisna izguba pravice. Iz vsebine elektronske korespondence izhaja, da je pooblaščenka tožene stranke zaprosila za podatek o datumu vročitve sodnega pisanja, ker naj bi bilo toženi stranki puščeno v hišnem predalčniku in ne ve, kdaj je prejela pošto. Na poizvedbo je odgovorila administrativna uslužbenka sodišča, ki je po naravi svojega dela pristojna za posredovanje tehničnih oziroma administrativnih podatkov, ne pa za pravno presojo nastopa fikcije vročitve v smislu določb ZPP.

V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 delavcu, ki je na čakanju na delo doma, pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove. Sodišče prve stopnje je kljub tej ugotovitvi tožniku priznalo plačilo, kot da bi delo opravljal v polnem obsegu, s čimer je napačno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo treba sodbo v tem delu na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremeniti tako, da se tožniku za mesec junij 2022 prizna le 80-odstotno nadomestilo plače.