vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
pogodba o preužitku – ničnost – ničnostni razlogi – poslovna sposobnost – načelo ekvivalence – aleatorna pogodba
Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).
OZ člen 349, 349/1, 356, 365, 369, 369/5, 395, 407, 1034, 1034/3.
plačilo iste obveznosti iz naslova solidarnega poroštva - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - judikatna terjatev - solidarna obveznost
V tem postopku tožnica terja plačilo iste obveznosti iz naslova njegovega solidarnega poroštva.
Z vložitvijo predloga za izvršbo zoper glavnega dolžnika 25. 2. 2011 je bilo zastaranje terjatve pretrgano tudi nasproti poroku - tožencu. Sodišče je dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, ki je postal pravnomočen 23. 3. 2011. Z dne 23. 10. 2012 pravnomočnim sklepom pa je bil izvršilni postopek ustavljen. To pomeni, da je zastaranje začelo znova teči 24. 10. 2012. Do vložitve predloga za izvršbo zoper toženca 27. 2. 2015 torej ni potekel ne 10 letni zastaralni rok, ki velja za judikatno terjatev, niti splošni 3 letni zastaralni rok.
Tožnik ima poleg zahtevkov iz sklenitvene faze pogodbe tudi tiste iz izpolnitvene faze, ker gre v primerih, ko sodba nadomešča izjavo volje, ne le za vknjižbo na podlagi odločbe v smislu 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, ampak tudi za vknjižbo, ki temelji na pravnem poslu.
Toženec vztraja pri pravici do posesti in vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, čeprav v odnosu do drugega tožnika nima niti izvršilnega naslova iz posestne pravde niti nobenega drugega pravnega naslova. Ker si lasti pravico, ki je nima, oz. pretendira nanjo, pomeni njegovo vztrajanje pri vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja protipravno vznemirjanje druge tožeče stranke.
Že na podlagi ugotovitev, ki jih v zvezi z navedenim obsegom realizacije obeh strank prvotožena stranka pritožbeno ne izpodbija, je prvostopenjsko sodišče imelo razlog za sklepanje, da je bila Pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko in prvotoženo stranko sklenjena in da je prišlo do soglasja volj med pogodbenima strankama za njeno sklenitev. Soglasje volj za sklenitev pogodbe se ne izraža le s pisno sestavljeno in podpisano pogodbo, pač pa po prvem odstavku 18. člena OZ tudi s konkludentnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji.
Ker je prvostopenjsko sodišče glede sklenitve leasing pogodbe razpolagalo z zadostno listinsko dokumentacijo, zlasti glede s strani tožeče stranke celotne, s strani prvotožene stranke pa pretežne izpolnitve leasing pogodbe, tudi ni bilo dolžno slediti dokaznemu predlogu prvotožene stranke po zaslišanju zakonitega zastopnika prvotožene stranke o (ne)sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu. Pritožnica namreč nesklenitev pogodbe tako v pritožbenem, kot v prvostopenjskem postopku neutemeljeno povezuje s podpisom pogodbe.
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, s katerimi bi se ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna.
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni zaslišalo priče E. E. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da priče, ki ni pristopila zaradi zdravstvenih težav (to ni razlog za zavrnitev izvedbe dokaza), ni zaslišalo, ker to po oceni sodišča za odločitev ni potrebno. Zakaj zaslišanje priče ne bi bilo potrebno, ni jasno. Sodišče sicer predlagani dokaz lahko zavrne, če ta ni predlagan za dokazovanje odločilnih dejstev, vendar pa je zaslišanje priče E. E. vsekakor predlagano za dokazovanje odločilnega dejstva.
Obdolženemu se po modificiranem obtožnem predlogu z dne 11. 10. 2016, ki je povzet v izrek prvostopnega sklepa, očita storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje, in sicer po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Ne očita se mu zgolj ustrahovanje oškodovanca M.B. z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, kar je opisano v prvem delu opisa kaznivega dejanja, temveč tudi grdo ravnanje z oškodovancem, ki se kaže v fizičnem napadu na oškodovanca, katerega posledica je bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca v obliki udarnine glave na temenu in leve podlahti. Pri tem pa ta drugi del opisa ne vsebuje izvršitvenega dejanja, ki bi privedlo do opisanih posledic.
materialno procesno vodstvo – pravno naziranje sodišča – seznanitev stranke – sodba presenečenja
Kot je razvidno iz spisa, ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi spoznala, na podlagi katerih pravno odločilnih dejstev bo odločilo. Tako je ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP. Sodba prve stopnje zato v izpodbijanem delu za tožečo stranko ne more pomeniti presenečenja. Ker je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi lahko učinkovito izkoristila svojo pravico do izjave v postopku, pa tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Sodba ne more biti presenečenje za pravdno stranko, če sodišče prve stopnje v drugem postopku sprejme na podlagi istih izvedenih dokazov kot v prvem postopku drugačno odločitev kot v prvem postopku, še zlasti, če je ravnalo po prvem odstavku 362. člena ZPP in upoštevalo napotke pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v njegovem sklepu, oziroma obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo njegovo sodbo.
zavarovanje terjatev - izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - namen izdaje začasne odredbe - neznatna škoda
Namen izdaje začasne odredbe je varstvo upnika pred ravnanjem dolžnika, s katerim bi slednji v času sodnega postopka lahko preprečil možnost kasnejše izpolnitve pravnomočne odločbe.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev določenih stvari - obveznost izročiti dokumentacijo - izvršba nenadomestnega dejanja
Izvršbo obveznosti izročitve dokumentacije, ki je bila dolžniku naložena z izvršilnim naslovom tako, da je sodišče dolžniku naložilo izročitev natančno navedene projektne in gradbene dokumentacije se opravi na način iz 226. člena ZIZ (dejanje, ki ga mora opraviti le dolžnik). Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank.
Pri tej izvršbi gre za izvršbo na izročitev listin, zato ne gre za premičnino v smislu 214. in 215. člena ZIZ (izročitev določenih stvari) ali 216. do 219. člena ZIZ (dobava nadomestnih stvari). Dolžnik je ta, ki mora iz svoje poslovne dokumentacije izločiti potrebne dokumente in jih predati upniku. To dejanje pa je nenadomestno. Po določbi prvega odstavka 215. člena ZIZ sodišče, če se premičnine pri dolžniku ali tretjem ne najdejo, na upnikov predlog oceni vrednost stvari in s sklepom dolžniku plačilo te vrednosti v določenem roku. Pri izročitvi poslovne dokumentacije tega instituta ni mogoče uporabiti, saj po naravi stvari ne gre za ocenljive predmete. Smiselno enako velja za dobavo nadomestnih stvari. Iz ureditve slednje izvršbe pa še izhaja, da se prvenstveno najprej opravi kritni nakup (glej 217. člen ZIZ), temu pa sledi nadomestilo vrednosti.
OZ člen 587, 589, 589/4. ZPSPP člen 14, 16, 16/1, 19.
najem poslovnih prostorov - obveznost plačevanja najemnine - obveznost spremljanja stanja prostorov - odstop od pogodbe - opustitev izvedbe vzdrževalnih del - utemeljenost odstopa od pogodbe - stanje v najem danih prostorov - investicijsko vzdrževanje - obvestilo o pomanjkljivostih v najem danega prostora - poziv k sanaciji poslovnega prostora - opravljanje registrirane dejavnosti - inšpekcijski nadzor prostorov
Utemeljenost oz. neutemeljenost odstopa najemnika od pogodbe nima nobenega vpliva na njegovo obveznost plačevanja najemnin za obdobje do odstopa oz. Izpraznitve.
Četudi je dolžnost najemodajalca, da prostor vzdržuje v stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, določen s pogodbo, je skrb za to, da je najemodajalec s stanjem teh prostorov in potrebo po popravilih pravočasno seznanjen, na strani najemnika. Kar je tudi razumljivo, saj ima najemnik prostore v posesti in jih vsakodnevno uporablja ter je zato v položaju, ko vse pomanjkljivosti prvi lahko opazi oz. prvi zazna potrebo po popravilu. Zato je bilo napačno stališče prvostopnega sodišča, da bi morala tožeča stranka skrbno in sproti spremljati stanje v najem danih prostorov, in ugotovljene napake sama sproti odpravljati. To je sicer njena pravica, dolžnost najemodajalca, da odpravi napake, ki sodijo v investicijsko vzdrževanje, pa se aktivira šele, ko je o njih obveščen s strani najemnika.
Najemodajalec oz. lastnik prostorov, v katerih nekdo drug opravlja registrirano dejavnost, ni dolžan skrbeti za to, da nosilec dejavnosti izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, kot jih narekujejo pristojni upravni organi.
Najemnik torej zgolj zaradi tega, ker se najemodajalec ni odzval na njegov poziv k sanaciji poslovnega prostora, (pod predpostavko, da je ta poziv v celoti utemeljen in gre za napake, ki bi jih moral odpraviti najemodajalec), ni odvezan dolžnosti, da plačuje najemnino. Dokler pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.
Upnik preide v zamudo le tedaj, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za upniško zamudo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje najprej (nesporno) ugotovilo, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25.6.2013 pozvala, da prevzame manjkajoče število (sicer plačanih s strani tožeče stranke) armaturnih košev (14 kosov pilotov dolžine 4,5 m in dva kosa pilota dolžine 12 m), vendar pa sta se pravdni stranki nato dogovorili (kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), da bo vsaka od njiju (medtem, ko bo ostalo omenjeno blago v hrambi v delavnici oz. skladišču tožene stranke) skušala odvečne koše (z vidika tožeče stranke) prodati naprej. Ključno je, da je tožeča stranka uspela dokazati, da do januarja 2014 ni šlo za to, da košev brez utemeljenega razloga ni hotela prevzeti.
denarna kazen – zloraba pravice – procesne pravice – pomanjkljivi razlogi
Ker je sodišče prve stopnje priznalo predlagateljici, da ima pravico do prekinitve postopka in jo napotilo na pravdo za ugotavljanje izključne lastninske pravice na nepremičnini, ni mogoče trditi, da je z ugovorom neobstoja solastninskih deležev nasprotnih udeležencev zlorabila procesne pravice. Pri tem ni pomembno, da je to storila po sedmih letih za svojim sicer priznanjem nespornih dejstev obstoja solastninskih deležev.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjatve
Prav ima pritožba, da je v trenutku, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe, točno vedela za višino svoje terjatve v razmerju do tožene stranke, kar pa pomeni, da je najkasneje dne 4. 5. 2010 začelo teči zastaranje terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki. Prav ima tudi pritožba, da je med sedaj pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba in zanje velja, upoštevajoč določilo prvega odstavka 349. člena OZ, tri letni zastaralni rok, ki se je tako iztekel najkasneje dne 4. 5. 2013. Prav ima pritožba, da zastaralni rok za odškodninske terjatve iz gospodarskih pogodb skladno s 352. členom OZ prav tako zastarajo v treh letih. Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določnem za zastaranje te obveznosti. Ker je pogodba o finančnem leasingu sklenjena med gospodarskima subjektoma, se pogodba šteje za gospodarsko pogodbo skladno z določbo drugega odstavka 13. člena OZ, v tem primeru pa se zastaranje po napotilni določbi tretjega odstavka 352. člena OZ presoja po 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.
Iz sodbe mogoče je razbrati, da je toženec sporne premičnine tožniku prepustil neodplačno (podaril) s konkludentnimi dejanji, zato je odveč pritožbeni dvom o tem, kaj naj bi bil po stališču sodišča prve stopnje pravni naslov za pridobitev tožnikove lastninske pravice.
izbris poslovodje - datum prenehanja pooblastila - novo dejstvo in nova listina - sprememba predloga
Predlagatelj je z navedbo v pritožbi zanj očitno edinega pravilnega datuma prenehanja pooblastila spremenil predlog. Registrski postopek je nepravdni postopek in je manj formaliziran v primerjavi s pravdnim postopkom, kjer sprememba zahtevka ni možna, sprememba tožbe pa le izjemoma. Izpodbijani sklep je bil izdan v enostranskem postopku. Če bi mu sodišče prve stopnje ugodilo in na podlagi pritožbe nadomestilo izpodbijani sklep, s tem ne bi v ničemer prizadelo pravice drugih oseb, ki bi se opirale na sklepe, kot določa drugi odstavek 33. člena ZNP.
Kot je predlagatelju že bilo pojasnjeno, institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno.
stroški postopka – opredeljena zahteva za povrnitev stroškov postopka – pavšalna zahteva po povrnitvi stroškov postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je tožnik z izjavo na zadnjem naroku za glavno obravnavo odpovedal vsem zahtevanim stroškom. Izjavo, da stroškov ne priglaša, je tako potrebno razumeti tako, da se izjava nanaša zgolj na stroške zadnjega naroka in ne na celotne stroške v postopku, ki so bili zahtevani pravočasno (v predlogu za izvršbo in pripravljalnih vlogah).
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pomeni, da mora zahtevani strošek precizirati tako, da je ta tudi zneskovno določen ali vsaj določljiv. V konkretnem primeru tožnik s pavšalno zahtevo povrnitve materialnih stroškov v nedoločeni višini (skupaj z nagrado v skupni višini 50 oziroma 20 EUR) ne more uspeti, saj iz njegove zahteve ni razvidno, za katere materialne stroške gre in kolikšni so.
Nobenega dvoma ni bilo, da je tožnik pridobil pravico do plačila provizije (v višini 10% od prejete kupnine) takrat, ko je tretja oseba opravila svojo plačilno obveznost iz posla, pri katerem je kot trgovski zastopnik sodeloval tožnik (tretji odstavek 825. člena OZ).