Upnik preide v zamudo le tedaj, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za upniško zamudo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje najprej (nesporno) ugotovilo, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25.6.2013 pozvala, da prevzame manjkajoče število (sicer plačanih s strani tožeče stranke) armaturnih košev (14 kosov pilotov dolžine 4,5 m in dva kosa pilota dolžine 12 m), vendar pa sta se pravdni stranki nato dogovorili (kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), da bo vsaka od njiju (medtem, ko bo ostalo omenjeno blago v hrambi v delavnici oz. skladišču tožene stranke) skušala odvečne koše (z vidika tožeče stranke) prodati naprej. Ključno je, da je tožeča stranka uspela dokazati, da do januarja 2014 ni šlo za to, da košev brez utemeljenega razloga ni hotela prevzeti.
URS člen 22. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 458, 458/5, 495.
spor majhne vrednosti - plačilo računa - popust - enostranska prekinitev pogodbe - izpolnitev obveznosti - opravljene storitve - pravica do izjave
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je torej kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana.
ZFPPIPP člen 327, 327/1, 327/4, 342, 342/1, 342/1-1, 342/3, 342/3, 343, 343/4, 345, 345/2, 371, 371/1. ZZK-1 člen 115, 115/3.
sklep o prodaji – prodaja premoženja stečajnega dolžnika kot poslovne celote – posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – neusklajenost katastrskega in zemljiškoknjižnega stanja – združitev parcel – ocena vrednosti premoženja – cenitev posameznih delov poslovne celote – varstvo kupca – poočitve glede nepremičnin – vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota – terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase
Ker je vsebina zemljiške knjige vpis vseh podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, ki so pomembna za pravni promet z nepremičninami, je zemljiška knjiga kot javna knjiga pomemben dejavnik varstva pravnega prometa z nepremičninami. Zato je za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki ga sestavljajo nepremičnine, relevanten podatek o sestavinah tega premoženja, kot ta izhaja iz zemljiške knjige. Dejstvo, da je z odločbo GU prišlo pri 47 parcelah do združitve z drugimi nepremičninami, je zato lahko relevanten podatek za seznanitev kupca, kaj v naravi predstavlja po zemljiškoknjižnem stanju prodajano premoženje. Sklep o prodaji bo torej moral imeti podatke o prodajanem premoženju, kot so ti vpisani v zemljiški knjigi.
Pogoji dopustnosti poočitve združitve nepremičnin so predvideni prav zaradi ohranitve enakega položaja dosedanjih imetnikov vpisanih pravic.
Pravnega položaja imetnikov v zemljiški knjigi vpisanih pravic odločba GU ne more spreminjati, ne da bi bila zagotovljena ohranitev njihovega položaja.
V kolikšnem delu vrednosti obstoječih parcel po združitvi participirajo združene oziroma pridružene parcele, je za upnike, ki imajo ločitveno pravico na pridruženih parcelah, pomemben podatek za presojo, kakšno mnenje bodo podali glede predlagane prodaje. Brez tega podatka bi bila ločitvenemu upniku le formalno zagotovljena in izvotljena pravica do podaje mnenja o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice po 345. členu ZFPPIPP, saj je z njegovega vidika tako pomanjkljiva ocena vrednosti premoženja vsebinsko prazna.
Predlogu za izdajo začasne odredbe, kot ga je podala tožeča stranka, ko so bila odločilna dejstva (o nastajanju težko nadomestljive škode) navedena pomanjkljivo, za tehtanje možne škode tožeče in tožene stranke pa presplošna oziroma jih sploh ni bilo, ni bilo mogoče ugoditi.
ločitvena pravica – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – osebni stečaj – predmeti izvzeti iz izvršbe – položaj in pristojnosti upravitelja – navodila sodišča upravitelju – sestava sodišča – predodelitev zadeve drugemu sodniku
Premičnine v lasti dolžnika, ki so predmet ločitvene pravice, spadajo v posebno stečajno maso, čeprav niso popisane v otvoritvenem poročilu.
Po določilu ZFPPIPP se premoženje, ki spada v posebno stečajno maso in je predmet samo ene ločitvene pravice ter ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, razdeli ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje.
zavrženje predloga za alternativno prestajanje zaporne kazni - očitno neutemeljen predlog - presoja razlogov - razlogi sami s sabo v nasprotju
V kolikor je prvostopno sodišče menilo, da gre za očitno neutemeljen predlog, kot bi to bilo razbrati tudi iz izreka izpodbijanega sklepa, potem ni bilo podlage za ocenjevanje okoliščin načina storitve in obsojenčevega odnosa do oškodovancev in nastale škode, prav tako pa tudi ne za sprejemanje zaključkov v smeri ali bi bil z alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni pri obsojencu dosežen namen kaznovanja.
Obdolženemu se po modificiranem obtožnem predlogu z dne 11. 10. 2016, ki je povzet v izrek prvostopnega sklepa, očita storitev kvalificirane oblike kaznivega dejanja grožnje, in sicer po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Ne očita se mu zgolj ustrahovanje oškodovanca M.B. z resno grožnjo, da bo napadel njegovo življenje ali telo, kar je opisano v prvem delu opisa kaznivega dejanja, temveč tudi grdo ravnanje z oškodovancem, ki se kaže v fizičnem napadu na oškodovanca, katerega posledica je bila prizadeta telesna celovitost oškodovanca v obliki udarnine glave na temenu in leve podlahti. Pri tem pa ta drugi del opisa ne vsebuje izvršitvenega dejanja, ki bi privedlo do opisanih posledic.
dodelitev otrok v varstvo - otrok pri 14 letih - upoštevanje želje otroka - začasna odredba
Ob takšnem stanju zadeve, ko otrok v 14. letu starosti dejansko živi pri materi in izraža voljo, da želi živeti pri materi, je v nasprotju s koristjo otroka vztrajati pri dodelitvi otroka očetu na podlagi že izdane začasne odredbe.
materialno procesno vodstvo – pravno naziranje sodišča – seznanitev stranke – sodba presenečenja
Kot je razvidno iz spisa, ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi spoznala, na podlagi katerih pravno odločilnih dejstev bo odločilo. Tako je ravnalo v skladu z dolžnostjo iz 285. člena ZPP. Sodba prve stopnje zato v izpodbijanem delu za tožečo stranko ne more pomeniti presenečenja. Ker je sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da bi lahko učinkovito izkoristila svojo pravico do izjave v postopku, pa tudi ni kršilo 22. člena Ustave RS. Sodba ne more biti presenečenje za pravdno stranko, če sodišče prve stopnje v drugem postopku sprejme na podlagi istih izvedenih dokazov kot v prvem postopku drugačno odločitev kot v prvem postopku, še zlasti, če je ravnalo po prvem odstavku 362. člena ZPP in upoštevalo napotke pritožbenega sodišča (za nadaljnje delo) v njegovem sklepu, oziroma obravnavalo vsa sporna vprašanja, na katera je pritožbeno sodišče opozorilo v svojem sklepu, s katerim je razveljavilo njegovo sodbo.
Ker je glede na cit. zakonske določbe napoved pritožbe procesna predpostavka, pravdna stranka pa ne napove pritožbe v določenem (oziroma predpisanem (8 dnevnem roku)) po prejemu sodbe prve stopnje iz prvega odstavka 496. člena ZPP, je pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP (sodbo s popolno oziroma polno obrazložitvijo) nedovoljena. Vložila jo je namreč oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Ker je napoved pritožbe tožene stranke prepozna, je njena pritožba zoper sodbo prve stopnje iz četrtega odstavka 496. člena ZPP nedovoljena.
Zahtevki iz garancije in zahtevki iz naslova jamčevanja za napake niso eni in isti zahtevki. Za uveljavljanje enih in drugih veljajo različne predpostavke in (predvsem) različni roki. Ker je pogosto mogoče uveljavljanje tako enih kot drugih, pa je odločitev o tem, kaj bo zahteval, stvar upravičenca.
Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih (vitalnih) delih zgradbe, ki bi morali opravljati svojo funkcijo (vsaj) 10 let po izgradnji, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma zaradi uporabe objekta. Gre torej za napake na vseh delih objekta, ki omogočajo, da ta normalno opravlja svojo funkcijo prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti.
OZ v 640. členu določa, da se v primeru, ko naročnik zahteva znižanje plačila zaradi napak na stvari, le-to zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Sodišče z znanjem, potrebnim za izračun manjvrednosti, ne razpolaga, podlage za to, na kakšen način je manjvrednost treba izračunati, pa ne daje niti zakon. Sodišče prve stopnje je zato v zvezi s tem utemeljeno sledilo mnenju izvedenca.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086943
URS člen 20, 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 542/1-2, 542/1-3.
neutemeljen pripor – odvzem prostosti – odškodninska odgovornost države – pravica do odškodnine – pravica do osebne svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – ekstradicijski pripor – postopek za izročitev obdolženca tuji državi – nedovoljeno ravnanje oškodovanca
Drži, da pripor v ekstradicijskem postopku predstavlja neke vrste ukrep za zagotovitev navzočnosti obdolženca, da bi se lahko izvedel kazenski postopek v državi prosilki, a tega pripora ni mogoče ločevati od klasičnega pripora v (pred)kazenskem postopku. Res je sicer, da bi lahko jezikovna razlaga dopuščala tudi takšno razlago, da zakonodajalec za tovrstni odvzem prostosti ni predvidel odškodninske odgovornosti države v odvisnosti od izida kazenskega postopka. A vendar je treba pri tem upoštevati teološko razlago, ki ima oporo v 30. členu Ustave RS, s katero je priznana pravica do odškodnine vsakomur, ki mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost. Pripor v ekstradicijskem postopku je takorekoč izenačen s priporom v (pred)kazenskem postopku.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovana lastninska pravica - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pretvorba nedenarne terjatve v denarno terjatev - jamčevanje za pravne napake
V tem postopku sta odločilni dve dejanski ugotovitvi: (1) tožeča stranka je v celoti izpolnila svojo obveznost po pogodbi (plačilo kupnine), in (2) tožena stranka je tožeči sicer izročila zemljiškoknjižno dovolilo, ki pa pred začetkom stečaja nad toženo stranko ni bilo overjeno. Prva ugotovitev pomeni, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, druga pa, da tožeča stranka v trenutku začetka stečaja ni razpolagala z veljavnim zemljiškoknjižnim dovolilom. Vpis v zemljiško knjigo med strankama pogodbe nima več absolutnega učinka, vendar to velja le v primeru, da je prodajalec kupcu že izstavil veljavno zemljiškoknjižno dovoljenje. V takem primeru je kupec s prevzemom dovolila pridobil tako imenovano pričakovano lastninsko pravico in je njegov položaj v razmerju do prodajalca in njegovih upnikov varovan.
Posledica dejstva, da ne gre za vzajemno neizpolnjeno pogodbo, pa je naslednja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imela tožeča stranka v trenutku začetka stečaja do tožene stranke le nedenarno terjatev na izstavitev dovolila in na izročitev bremen proste nepremičnine. Po določbi 253. člena ZFPPIPP se taka terjatev pretvori v denarno in je bil zato zahtevek na izstavitev dovolila in izbris hipotek pravilno zavrnjen.
Da je tožba formalno popolna, mora tožnik v njej navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od drugih zahtevkov. Opisati mora historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. Bistvena sestavina tožbe je tudi jasen in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - žaganje drv z motorno žago - prispevek oškodovanca k nastanku škode - znižanje odškodnine - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožnik je odgovoren kot nosilec nevarne dejavnosti, ki jo je organiziral tako, da sta z znancem žagala drva na njegovem dvorišču, delo pa sta si razdelila na način, da je tožnik upravljal z motorno žago, zavarovanec tožene stranke pa je držal polena. Ker je zavarovanec tožene stranke poleno prehitro spustil, misleč, da je že prežagano, se je tožnik, ki je z motorno žago potisnil na poleno, porezal. Zavarovanec tožene stranke je k nastanku škodnega dogodka soprispeval s tem, da ni bil dovolj pazljiv, saj je spustil poleno, ko to še ni bilo prežagano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080289
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 189, 196, 274, 274/1, 354, 354/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – darilna pogodba med zakoncema – skupno premoženje – posebno premoženje – zavrženje nasprotne tožbe – litispendenca – pravna korist – navadno sosporništvo
Četudi bi držalo, da je bil prispevek toženke pri pridobitvi skupnega premoženja večji od prispevka njenega moža, to še vedno ne pomeni, da sporno premoženje predstavlja njeno posebno premoženje, da je njegova izključna lastnica. Gre za skupno premoženje zakoncev.
Zgolj teoretična možnost povrnitve škode v višini vrednosti poslovnega deleža še ne pomeni, da bo morebitno prisojeno odškodnino mogoče tudi izterjati od tožene stranke.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo začetnega predujma – unovčena stečajna masa višja od predujma
Če je unovčena stečajna masa višja od založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za zadržanje predujma v zakonu ni nobene podlage.