OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082751
SPZ 128, 136, 138.
pogodba o dolgoročnem posojilu - zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - lastništvo nepremičnine - dodatno zavarovanje - akcesornost zastavne pravice - pogodbena obveznost - kršitev pogodbenih obveznosti - večkratna zastavitev nepremičnine - vrstni red poplačila terjatev - trenutek pridobitve zastavne pravice
Sklenitev dolgoročnega posojila in njegovo zavarovanje sta dva različna pravna posla. Zmotno pa je razlogovanje, da gre za pravna posla, ki sta neodvisna drug od drugega. Namen zastavne pravice je v zavarovanju terjatve. Iz tega izhaja, da ni samostojna, temveč stranska (akcesorna) pravica, ki je v svojem obstoju vezana na obstoj zavarovane terjatve.
Družba ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti iz citirane pogodbe o dolgoročnem posojilu. Zato je pravilna presoja prvega sodišča, da zavarovanje z nepremičninami v k. o. X predstavlja dodatno zavarovanje in ne zamenjavo, kar je bil prvotni dogovor.
Iz sodbe mogoče je razbrati, da je toženec sporne premičnine tožniku prepustil neodplačno (podaril) s konkludentnimi dejanji, zato je odveč pritožbeni dvom o tem, kaj naj bi bil po stališču sodišča prve stopnje pravni naslov za pridobitev tožnikove lastninske pravice.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - zastaranje terjatve
Prav ima pritožba, da je v trenutku, ko je tožeča stranka odstopila od pogodbe, točno vedela za višino svoje terjatve v razmerju do tožene stranke, kar pa pomeni, da je najkasneje dne 4. 5. 2010 začelo teči zastaranje terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki. Prav ima tudi pritožba, da je med sedaj pravdnima strankama sklenjena gospodarska pogodba in zanje velja, upoštevajoč določilo prvega odstavka 349. člena OZ, tri letni zastaralni rok, ki se je tako iztekel najkasneje dne 4. 5. 2013. Prav ima pritožba, da zastaralni rok za odškodninske terjatve iz gospodarskih pogodb skladno s 352. členom OZ prav tako zastarajo v treh letih. Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določnem za zastaranje te obveznosti. Ker je pogodba o finančnem leasingu sklenjena med gospodarskima subjektoma, se pogodba šteje za gospodarsko pogodbo skladno z določbo drugega odstavka 13. člena OZ, v tem primeru pa se zastaranje po napotilni določbi tretjega odstavka 352. člena OZ presoja po 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.
izbris poslovodje - datum prenehanja pooblastila - novo dejstvo in nova listina - sprememba predloga
Predlagatelj je z navedbo v pritožbi zanj očitno edinega pravilnega datuma prenehanja pooblastila spremenil predlog. Registrski postopek je nepravdni postopek in je manj formaliziran v primerjavi s pravdnim postopkom, kjer sprememba zahtevka ni možna, sprememba tožbe pa le izjemoma. Izpodbijani sklep je bil izdan v enostranskem postopku. Če bi mu sodišče prve stopnje ugodilo in na podlagi pritožbe nadomestilo izpodbijani sklep, s tem ne bi v ničemer prizadelo pravice drugih oseb, ki bi se opirale na sklepe, kot določa drugi odstavek 33. člena ZNP.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost - ovira za izvrševanje lastninske pravice
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag, to je, ko predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
pogodba o preužitku – ničnost – ničnostni razlogi – poslovna sposobnost – načelo ekvivalence – aleatorna pogodba
Okoliščina, da je bil pokojni hudo bolan in da je bila smrt v doglednem času celo pričakovana, za kar naj bi prvi toženec vedel, na veljavnost preužitkarske pogodbe pogodbe sama po sebi ne vpliva. Pomanjkanje ekvivalence samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba nična, zaradi hude bolezni preužitkarja stranki pogodbe nista mogli poznati ne obsega potrebne oskrbe (ki je odvisna od duševnega in telesnega stanja preužitkarja) in njenega trajanja (trenutek smrti je ob odsotnosti izrednih okoliščin vselej negotov).
Toženec vztraja pri pravici do posesti in vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja, čeprav v odnosu do drugega tožnika nima niti izvršilnega naslova iz posestne pravde niti nobenega drugega pravnega naslova. Ker si lasti pravico, ki je nima, oz. pretendira nanjo, pomeni njegovo vztrajanje pri vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja protipravno vznemirjanje druge tožeče stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086226
ZKP člen 105, 105/2, 285c, 285c/1, 370, 370/1, 370/1-3, 370/2. KZ-1 člen 75, 75/2.
sodba na podlagi priznanja – razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati – priznanje krivde – predobravnavni narok – presoja pogojev za sprejem priznanja krivde – premoženjskopravni zahtevek – odvzem premoženjske koristi
Zapis v zapisniku o predobravnavnem naroku, da je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in da je predsednica senata s sklepom odločila, da obtoženčevo priznanje sprejme, potrjuje, da je predsednica senata presodila pogoje iz prvega odstavka 285.c člena ZKP, ta pa vključuje tudi ali je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
Podlaga priposestvovanja je dobroverna lastniška posest. Lastniška posest pa se lahko izvaja kot soposest na celotni nepremičnini (25. člen SPZ). V takem primeru priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo in pojmom solastnine in ni videti razloga, da zahtevek za pridobitev lastninske pravice na idealnem delu nepremičnine ne bi bil možen.
Predlogu za izdajo začasne odredbe, kot ga je podala tožeča stranka, ko so bila odločilna dejstva (o nastajanju težko nadomestljive škode) navedena pomanjkljivo, za tehtanje možne škode tožeče in tožene stranke pa presplošna oziroma jih sploh ni bilo, ni bilo mogoče ugoditi.
V zvezi z odsotnostjo pooblastila za sklenitev sodne poravnave je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz procesnega dokaznega bremena. Ob trditvah tožnikov, da prva tožnica pooblastila odvetniku za sklenitev poravnave ni podala, in predložitvijo pooblastila, ki je bilo dano kasneje in za drug postopek, je bilo na tožencih dokazno breme o obstoju pooblastila.
Sodišče prve stopnje je kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni zaslišalo priče E. E. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da priče, ki ni pristopila zaradi zdravstvenih težav (to ni razlog za zavrnitev izvedbe dokaza), ni zaslišalo, ker to po oceni sodišča za odločitev ni potrebno. Zakaj zaslišanje priče ne bi bilo potrebno, ni jasno. Sodišče sicer predlagani dokaz lahko zavrne, če ta ni predlagan za dokazovanje odločilnih dejstev, vendar pa je zaslišanje priče E. E. vsekakor predlagano za dokazovanje odločilnega dejstva.
Upnik preide v zamudo le tedaj, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči (prvi odstavek 300. člena OZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za upniško zamudo. V tej zvezi je sodišče prve stopnje najprej (nesporno) ugotovilo, da je toženka tožnico z dopisom z dne 25.6.2013 pozvala, da prevzame manjkajoče število (sicer plačanih s strani tožeče stranke) armaturnih košev (14 kosov pilotov dolžine 4,5 m in dva kosa pilota dolžine 12 m), vendar pa sta se pravdni stranki nato dogovorili (kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), da bo vsaka od njiju (medtem, ko bo ostalo omenjeno blago v hrambi v delavnici oz. skladišču tožene stranke) skušala odvečne koše (z vidika tožeče stranke) prodati naprej. Ključno je, da je tožeča stranka uspela dokazati, da do januarja 2014 ni šlo za to, da košev brez utemeljenega razloga ni hotela prevzeti.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – prikrajšanje nujnega deleža
Glede na določbe pogodbe, da je zapustnik pritožnikoma že daroval na novo zgrajeno stanovanjsko hišo v letu 1980 in da sta po njem dedno odpravljena, kar pritožnika zanikata, bi moralo sodišče na naroku razčistiti in ugotoviti, ali je zapustnik pritožnikoma podaril nepremičnino in če je, kje stanovanjsko hišo, na kateri lokaciji in kraju. Od tega vprašanja je odvisen odgovor na vprašanje, koga je potrebno napotiti na pravdo zaradi tega, ker je njegova pravica manj verjetna.
Tožnik ima poleg zahtevkov iz sklenitvene faze pogodbe tudi tiste iz izpolnitvene faze, ker gre v primerih, ko sodba nadomešča izjavo volje, ne le za vknjižbo na podlagi odločbe v smislu 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, ampak tudi za vknjižbo, ki temelji na pravnem poslu.
Kot je predlagatelju že bilo pojasnjeno, institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato ga je potrebno uporabljati in razlagati restriktivno.
popis in cenitev pokojnikovega premoženja – opravičeni razlogi za popis in cenitev pokojnikovega premoženja – načelo ekonomičnosti
Po določilu 184. člena ZD se popis in cenitev pokojnikovega premoženja lahko opravi poleg primeroma naštetih razlogov tudi iz drugih opravičenih razlogov. Med te po oceni sodišča sodi tudi različen režim dedovanja zapuščine. Sodišče bo dodatni sklep o dedovanju v sefu hranjenega zapustnikovega premoženja namreč lahko izdalo šele, ko bo ugotovilo naravo tega premoženja. Če bo šlo za denarna sredstva, bodo ta glede na oporočna določila pripadala pritožnici kot oporočni dedinji, za morebitne druge predmete pa bo veljal režim zakonitega dedovanja.
ZZasV-1 člen 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53. OZ člen 179.
poseg v varovano premoženje - odškodnina za prestane duševne bolečine
Kot pravilno zaključuje sodišče, je glede na določbe 45. do 53. člena ZZasV-1, ukrep zadržanja možno izvesti le, če je to v danem trenutku potrebno zaradi povzročitve protipravnega posega v varovano premoženje, za kar v obravnavanem primeru ni šlo.
OZ člen 587, 589, 589/4. ZPSPP člen 14, 16, 16/1, 19.
najem poslovnih prostorov - obveznost plačevanja najemnine - obveznost spremljanja stanja prostorov - odstop od pogodbe - opustitev izvedbe vzdrževalnih del - utemeljenost odstopa od pogodbe - stanje v najem danih prostorov - investicijsko vzdrževanje - obvestilo o pomanjkljivostih v najem danega prostora - poziv k sanaciji poslovnega prostora - opravljanje registrirane dejavnosti - inšpekcijski nadzor prostorov
Utemeljenost oz. neutemeljenost odstopa najemnika od pogodbe nima nobenega vpliva na njegovo obveznost plačevanja najemnin za obdobje do odstopa oz. Izpraznitve.
Četudi je dolžnost najemodajalca, da prostor vzdržuje v stanju, da ga je mogoče uporabiti za namen, določen s pogodbo, je skrb za to, da je najemodajalec s stanjem teh prostorov in potrebo po popravilih pravočasno seznanjen, na strani najemnika. Kar je tudi razumljivo, saj ima najemnik prostore v posesti in jih vsakodnevno uporablja ter je zato v položaju, ko vse pomanjkljivosti prvi lahko opazi oz. prvi zazna potrebo po popravilu. Zato je bilo napačno stališče prvostopnega sodišča, da bi morala tožeča stranka skrbno in sproti spremljati stanje v najem danih prostorov, in ugotovljene napake sama sproti odpravljati. To je sicer njena pravica, dolžnost najemodajalca, da odpravi napake, ki sodijo v investicijsko vzdrževanje, pa se aktivira šele, ko je o njih obveščen s strani najemnika.
Najemodajalec oz. lastnik prostorov, v katerih nekdo drug opravlja registrirano dejavnost, ni dolžan skrbeti za to, da nosilec dejavnosti izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti, kot jih narekujejo pristojni upravni organi.
Najemnik torej zgolj zaradi tega, ker se najemodajalec ni odzval na njegov poziv k sanaciji poslovnega prostora, (pod predpostavko, da je ta poziv v celoti utemeljen in gre za napake, ki bi jih moral odpraviti najemodajalec), ni odvezan dolžnosti, da plačuje najemnino. Dokler pogodba velja, jo mora izpolnjevati tako, kot se glasi.
Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic, ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh.
V stečajnem postopku je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na tožbo. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je terjatev prerekal.