pravica do uporabe svojega jezika - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača
Zmotna je trditev pritožnice, da je sodišče kršilo pravice obdolženca do uporabe svojega jezika. Obdolženec je bil v dežurni preiskovalni službi poučen o pravici do tolmača, kateremu se je odpovedal ter navedel, da govori slovensko. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče obdolženca primerno poučilo o pravici do tolmača, ki se ji je izrecno odpovedal.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami – dajanje v promet – prepustitev droge v uporabo
Iz krivdoreka izpodbijane sodbe pa izhaja očitek obtožencu, da je zaradi dajanja v promet (ne pa zaradi nadaljnje prodaje!) kupoval, hranil in prenašal prepovedano substanco, kar je nova izvršitvena oblika, s katero je bila dopolnjena določba prvega odstavka člena 186 KZ-1 z novelo KZ-1 B1, ki velja od 15. 5. 2012 dalje in je torej veljala že v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Ta izvršitvena oblika pa glede na utemeljitev predlagatelja prav tako vključuje kupovanje, hrambo ali prenašanje prepovedane substance zaradi dajanja v promet zaradi zaznanih primerov hrambe droge izključno z namenom razdeliti drogo drugim osebam (uživalcem) na način, da pri tem sicer ne gre za prodajo, ampak za prepustitev droge v uporabo na zabavah, druženjih, torej tudi v takih primerih, kot je obravnavani
skupno premoženje - plačevanje kredita za skupno premoženje - plačilo skupnih dolgov
Toženec je trdil, da je 27.8.2010 (po razpadu zunajzakonske zveze, ki je razpadla novembra 2008) sklenil z banko kreditno pogodbo in s tem kreditom poplačal kredite, s katerimi sta stranki pridobivali skupno premoženje. Navedel je banke, pri katerih so bili ti krediti najeti in tudi zneske, iz njegovih navedb pa ni razvidno, kdaj so bili ti krediti najeti. Tožnica je že v odgovoru na nasprotno tožbo nasprotovala njegovemu zahtevku z obrazložitvijo, da so v kreditni pogodbi z dne 27.8.2010 navedeni tudi krediti, s katerimi ni seznanjena in ne ve, na kaj se nanašajo, ne ve v katerem obdobju so bili krediti sklenjeni.
Prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovih navedb in predloženih dokazov ni moglo ugotoviti zneska skupnega dolga po posameznih kreditnih pogodbah, ki naj bi ga toženec odplačal iz svojega posebnega premoženja po razpadu zunajzakonske skupnosti. Njegove trditve so bile preveč pavšalne.Upoštevati je potrebno, da je tožnica zahtevku nasprotovala, opozarjala je na pomanjkljive navedbe, opozorilo ga je tudi prvostopenjsko sodišče, zato bi moral svoj zahtevek ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storil, prvostopenjsko sodišče ni moglo preizkusiti, ali mu tožnica iz naslova plačila skupnih dolgov res dolguje vtoževani znesek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086767
OZ člen 103. ZPP člen 458, 458/1.
naročniška pogodba za internetne in telefonske storitve – uporaba telekomunikacijskih storitev – prekinitev naročniškega razmerja – odstop od pogodbe – odstopno upravičenje – delna neizpolnitev pogodbenih obveznosti – pogodba z zaporednimi obveznostmi – spor majhne vrednosti
Tožničina prekinitev internetne povezave 3. 7. 2014 res ni bila skladna s pogodbo oziroma splošnimi pogoji, in jo je mogoče opredeliti kot delno neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Ker pri pogodbi z zaporednimi obveznostmi, kakršna je bila med strankama sklenjena naročniška pogodba za internetne in telefonske storitve, ne gre za pogodbo, pri kateri je rok bistvena sestavina, bi lahko toženka zaradi neizpolnitve odstopila od pogodbe le, če je bilo iz okoliščin sklepati, da tožeča stranka pogodbe tudi v prihodnje ne bo izpolnjevala. Takšnih okoliščin ni bilo.
Ker tožena stranka (po tožničini delni neizpolnitvi) tudi ni uveljavljala zahtevka za odpravo napake oziroma znižanja kupnine, odstopnega upravičenja ni pridobila. Materialnopravno pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da toženkina prekinitev naročniškega razmerja ne predstavlja veljavnega odstopa od pogodbe.
krema za obraz – kozmetika – stvarna napaka – občutljivost oči – zagotovilo, da je krema primerna za občutljivo kožo – lastnosti, potrebne za običajno rabo – skrita napaka
Obrazna krema, ki je povzročila solzenje oči in pekoč občutek, ob opozorilu kupke, da ima z očmi določene težave, ter ob zagotovilu prodajalke, da je krema primerna za občutljivo kožo in da zagotovo ne bo povzročila težav, ima stvarno napako, saj nima lastnosti, ki so potrebne za običajno rabo. Hkrati krema nima lastnosti in odlik, ki so bile (molče) dogovorjene. Ker so se težave pokazale šele po določenem času od pregleda in nanosa kreme, je napaka skrita.
podjemna pogodba - učinki pogodbe med pogodbenikoma - učinek inter partes - dogovor o pogoju za priznanje popusta
Pogodbe (kot tudi dogovori o pogojih) namreč učinkujejo le med strankami, ki jih sklenejo (inter partes) in ne morejo ustvarjati obveznosti za tretje osebe, ki pri njihovi sklenitvi niso sodelovale, niti z njimi niso bile seznanjene.
Dogovor o pogoju za priznanje popusta, sklenjen med tožečo stranko in družbo R. d. o. o., ne more zavezovati tožene stranke. Da bi lahko imel tak učinek, bi ji najprej moral biti (vsaj) poznan - tožeča stranka bi jo morala z njim (najmanj) seznaniti, ga (jasno in očitno) upoštevati v dobropisu ali pa toženi stranki v dobropisu postaviti enak pogoj.
V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
neizvedba naroka - zavrnitev dokaznega predloga – izrecna zahteva za izvedbo naroka - pomanjkljiva trditvena podlaga – trditvno in dokazno breme
Dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika stranke (ali priče) ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Glede ugovora o napakah pri izvedbi del, pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila trditvena podlaga tožene stranke pomanjkljiva. Ni namreč navedla kdaj je grajala napake oziroma niti ne kakšne naj bi te napake bile. Pomanjkljive trditvene podlage pa ni mogoče nadomestiti z izvedenimi dokazi, zato je sodišče predlog za zaslišanje njenega zakonitega zastopnika pravilno zavrnilo.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prekluzija - materialno dokazno breme - pravica do izjave
Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi argumentirano navedla, da tožeča stranka obveznosti po Pogodbi ni izpolnila in da podatki v poročilih ne odražajo dejanskega stanja. S tem pa se izkaže kot neresnična navedba pritožnice, češ, da je tožena stranka takšne navedbe podala šele v zadnji pripravljalni vlogi in s čimer skuša pojasniti (opravičiti), zakaj teh dokazov ni mogla že prej predložiti (kaj takega tudi sicer ne bi moglo biti upoštevano, saj v sporih majhne vrednosti ni mogoče - niti smiselno - uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP).
spor majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka – trditveno breme – pomanjkanje trditvene podlage – prekluzija – priznanje dejstva – nesporno dejstvo
Zahteva po opravi naroka mora biti izrecna. Navedba tožnice v tožbi, da naj „sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze ter po opravljeni glavni obravnavi razsodi“, temu kriteriju ne zadosti.
Trditev, da stranka dolguje na podlagi priložene pogodbe, preprosto ne zadostuje. Sodišče vsebine konkretnega pogodbenega prava, ki sta ga stranki dogovorili s pogodbo, ne pozna po uradni dolžnosti, kot je to ustrezno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. To ugotavlja le na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank o vsebini pogodbenega razmerja in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata.
Skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP sodišče stranko, ki ne vloži zadostnega števila izvodov vlog, pozove naj to stori v določenem roku. Če stranka ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže. Prav na takšen način je sodišče prve stopnje ravnalo tudi v obravnavanem primeru. S sklepom z dne 17. 10. 2016 je tožečo stranko pozvalo, naj dodaten izvod vloge predloži v 8 dneh in jo opozorilo, da bo v nasprotnem primeru tožbo zavrglo (kot zahteva šesti odstavek 108. člena ZPP).
Osemdnevni rok za dopolnitev vloge je iztekel v četrtek 27. 10. 2016. Dopolnitev, ki jo je tožeča stranka sodišču poslala naslednji dan, je zato prepozna. Vendar pa je sodna praksa že nekajkrat zavzela stališče, da se prepozno opravljena procesna dejanja lahko upoštevajo, če so opravljena, preden sodišče izreče sankcijo v obliki zavrženja vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081709
SZ-1 člen 17, 17/1, 23, 23/1, 23/4, 25, 25/4, 30, 30/3, 48, 48/2, 49, 50, 69, 69/1. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 458. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 3.
zakonito pravno nasledstvo pridobitelja etažne lastnine – obvestilo upravnika o spremembi lastništva na posameznem delu – posel vzdrževanja – kotlovnica – redno upravljanje
Etažni lastnik mora, če se želi osvoboditi svoje obveznosti plačevanja stroškov iz prvega odstavka 30. člena SZ-1, o prenosu lastninske pravice s pravnim poslom obvestiti upravnika. Obvestilo tretje osebe nima takšnega učinka, četudi gre za upnika.
69. člen SZ-1 po svoji naravi ni kogentna določba in ne preprečuje, da se stranke svobodno dogovorijo drugače. Določba 10. člena pogodbe o finančnem najemu, ki vstop novega etažnega lastnika v to pogodbo pogojuje s soglasjem slednjega, zato ni nična ne po
prvem
odstavku 86. člena
Obligacijskega zakonika ne po predpisih o varstvu potrošnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081725
ZD člen 142, 142/3, 142/4. OZ člen 299, 299/2, 395, 378, 404, 404/1. ZPP 7, 319, 319/3, 454, 454/2.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna odgovornost - pobotni ugovor - razpravno načelo - zbiranje procesnega gradiva - spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti
Trditveno in dokazno breme za podani pobotni ugovor je bilo v celoti na tožencih. Ne moreta ga prevaliti na sodišče. Upoštevaje razpravno načelo (7. člen ZPP) so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke. Sodišče ni dolžno samo iskati dokazov niti ne sme upoštevati nezatrjevanih dejstev.
Dediči so solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove.
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja le dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (na primer zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov nasprotni stranki
Vsebina brezplačne pravne pomoči po 26. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) niso stroški, ki v postopku nastanejo nasprotni stranki. Če pravdna stranki, ki ji je odobrena brezplačna pravna pomoč v pravdnem postopku ne uspe, je nasprotni stranki dolžna povrniti pravdne stroške po določbah ZPP o povrnitvi stroškov postopka. Če sta obe pravdni stranki upravičeni do brezplačne pravne pomoč, mora neuspešna stranka stroške, ki jih je za nasprotno stranko založila država, plačati v korist proračuna (prvi, tretji odstavek 46. člena ZBPP).
Ni dvoma, da bi bil tožnik upravičen do povračila sodne takse, ki jo je moral plačati v nepravdnem gospodarskem postopku, vendar bi moral to svojo pravico uveljaviti pravočasno in v postopku, v katerem so stroški nastali, ne pa s posebno tožbo.
ZST-1 člen 11. ZGD-1 člen 71 – 75. ZSVarPre člen 20.
oprostitev plačila sodne takse pred sodiščem druge stopnje – samostojni podjetnik posameznik – plača podjetnika – dobiček samostojnega podjetnika – dvakratnik minimalnega dohodka na družinskega člana – bruto dohodki – neto dohodki
Tožnica je (samostojna) podjetnica, ki si ne izplačuje plače. Plača podjetnika je dobiček s.p., ki je razlika med prihodki in odhodki (stroški poslovanja, prispevki za socialno varnost, davčne obremenitve).
Sodišče prve stopnje je materialno pravo napačno uporabilo, ko je pri odločanju bruto dohodke upoštevalo kot neto dohodke.
Prvostopenjsko sodišče je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, dasiravno je iz spisovnih podatkov videti, da je šlo pri konkretnem dogodku le za enkratno dejanje oz. je do konflikta med obdolžencem in oškodovanko prišlo le kritičnega večera, ne pa tudi že prej. Sodna praksa se je postavila na stališče, da je mogoče o kaznivem dejanju nasilništva govoriti le v primeru, če izvajanje nasilja obdolženca nad oškodovancem traja daljši čas, oz. je sestavljeno in večkratnih, ponavljajočih se dogodkov, ko obdolženec nad oškodovancem izvaja nasilje samo zaradi nasilja samega. Da je temu tako, je mogoče razbrati tudi iz zakonskega besedila kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1, ko je zakonodajalec v opisu tega kaznivega dejanja uporabil nedovršno glagolsko obliko, v posledici česar je mogoče z jezikovno razlago te določbe z gotovostjo ugotoviti, da enkraten dogodek, tako, kakor je bilo to v obravnavanem primeru, za obstoj kaznivega dejanja nasilništva ne zadošča.
Dokazni postopek je postregel z gotovo ugotovitvijo, da je oškodovanki poškodbe prizadejal prav obdolženec in to najprej s prerivanjem, zaradi česar je oškodovanka najprej padla na razbito steklovino oz. razbite kozarce in pepelnik, zatem pa še s tem, ko je obdolženec oškodovanki D.Č., ko je slednja hotela vstati, to preprečeval s tem, da jo je še dvakrat porinil na tla, kar je trajalo vse do trenutka, ko sta dva gosta lokala obdolženca odstranila s kraja. Zato je podano kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - skaženost - strah
Zaradi pred škodnim dogodkom nastalih degenerativnih sprememb, ki so tožnici že prej povzročale težave, v posledici škodnega dogodka obseg škode ni večji, zato niso izpolnjeni pogoji za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.