Potrebni so tisti stroški brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev zahtevka tožeče stranke ali obrambo tožene stranke. Načeloma pripadajo stranki stroški za prihod na sodišče zaradi poravnalnega naroka, izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke ali če je bila stranka povabljena. Vendar pa mora biti sodišče s podatki dejanskega prebivanja stranke v tujini seznanjeno, saj lahko le na ta način postopa v skladu z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Ker prva tožena stranka ni pravočasno seznanila sodišča, da dejansko prebiva v Angliji, da bi lahko sodišče postopalo po načelu ekonomičnosti postopka in pripravljalni narok razpisalo hkrati s prvim narokom za glavno obravnavo, na katerem bi lahko izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem stranke, je prva tožena stranka upravičena do povrnitve stroškov prihoda na sodišče iz tujine le za en narok.
Ob situaciji, ko niti iz podatkov spisa niti iz izpovedbe druge tožene stranke ne izhaja, da naj bi se v obdobju, v katerem je drugotožena stranka priglasila stroške letalskih kart iz tujine za prihod na naroka dne 21. 1. 2015 in dne 6. 3. 2015, dejansko nahajala v tujini, bi morala druga tožena stranka najkasneje ob vložitvi stroškovnika pojasniti upravičenost zahteve (npr. službeno, zdravstveno potovanje, počitnice) za povrnitev stroškov letalskih kart za narok dne 21. 1. 2015 ter narok dne 6. 3. 2015, zato do povrnitve priglašenih stroškov prihoda na naroka iz tujine ni upravičena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080269
ZIZ 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugotovitveni zahtevek - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja
Zgolj dejstvo, da lahko toženec z denarnimi sredstvi v vsakem trenutku prosto razpolaga, ne zadošča za izkaz objektivne nevarnosti uveljavitve delitve njunega premoženja, saj ni nič rečeno, na kakšen način se bo sploh delilo. Celo če bi toženec res dvignil vse denar, to še ne bi pomenilo, da bi bila s tem otežena ali celo onemogočena delitev skupnega premoženja.
Tožnica je mlada ženska, pooperativne brazgotine jo motijo in negativno vplivajo na njeno samozavest. Iz tega naslova ji je priznana odškodnina v višini 1,9 PMNP.
Primarni strah je strah, ki nastane neposredno ob škodnem dogodku. Tožnica je sama izpovedala, da je po nezgodi prišla k zavesti šele v bolnišnici.
Tožnica je imela dodeljenega odvetnika na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena ZOdvT). Ker za odmero nagrade na podlagi 12. člena ZOdvT ni zakonske podlage, ni utemeljeno tožničino pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo njenih pravdnih stroškov odmeriti v skladu s 36. členom ZOdvT.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086956
OZ člen 131, 171, 171/1, 243, 243/1, 783. ZPP člen 285.
povrnitev premoženjske škode – odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – dolžnostno ravnanje – dolžna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – vzročna zveza – javna dražba – sklep o domiku – rok za položitev kupnine – ustavitev izvršbe – vračilo kupnine – obvestilo stranki – opustitev vložitve pritožbe – možnosti za uspeh – nedosegljivost stranke – soprispevek oškodovanca – višina škode – predvidljivost škode – materialno procesno vodstvo
Tožnik toženki očita, da ga o sklepu o ustavitvi postopka ni pravočasno obvestila in je opustila vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka, s katero bi uspela. Glede na pomembnost zadeve za tožnika, kratkost pritožbenega roka (osem dni) ter dejstvo, da je tožnik toženko obvestil, da je kupnino za nepremičnini plačal, je materialnopravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da toženka, ker ni uporabila (tudi) telefonske komunikacije preko A. A., ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu z določilom 783. člena OZ. Drži, da je v sklepu o ustavitvi sodišče prve stopnje navedlo, da tožnik kupnine ni plačal, vendar pa glede na to, da je bila toženka s strani tožnika že pred tem seznanjena z dejstvom, da je tožnik kupnino plačal, bi lahko dvom glede plačila kupnine odpravila bodisi s tem, da bi to okoliščino preverila preko telefona ali z vpogledom v spis oziroma vložila pritožbo, saj je razpolagala s tožnikovim podatkom o plačani kupnini.
Za presojo predvidljivosti škode je ključen trenutek kršitve pogodbe v letu 2009, torej vrednost nepremičnine, ki jo je toženka lahko pričakovala ob kršitvi leta 2009. Tega odločilnega dejstva, koliko je znašala vrednost nepremičnine ob kršitvi pogodbe, sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v postopku ni ugotavljalo, saj je pri oceni za dolžnika predvidljive škode napačno izhajalo iz sedanje vrednosti nepremičnine.
preizkus obtožnega akta - ugovor zoper obtožbo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov
Pri kaznivem dejanju oviranja pravosodnih in drugih državnih organov po prvem odstavku 286. člena KZ-1 mora opis kaznivega dejanja poleg namena, da bi storilec v sodnem oziroma drugem taksativno naštetem postopku pred državnim organom vplival na pričanje ali izvajanje dokazov, obsegati tudi izvršitveno ravnanje storilca za dosego tega namena, ki se odraža v uporabi sile, grožnje, ustrahovanja ali ponujanja ali dajanja nedovoljene koristi. V obtožnem aktu so v konkretnem opisu dajanja navedena zgolj izvršitvena ravnanja obdolženčevega vplivanja na pričo, iz opisa pa ne izhajajo okoliščine oziroma ravnanja obdolženega, ki bi konkretizirala njegovo ustrahovanje priče.
Tožničina trditvena podlaga v celoti ne izkazuje navideznosti pogodbe, tožnica pa je sodelovala pri namenu oškodovanja njenih nujnih dedičev, zato je v tej fazi postopka tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev o neizkazani verjetnosti tožničine terjatve pravilna.
Povzročitelj škode je tožnici znan od nastanka škode; zoper njega je vložila tožbo. Za posamezne stroške, ki zmanjšujejo njeno premoženje (stroški zdravil, pripomočkov, prevozov), je tožnica izvedela ob njihovem nastanku, saj jih je plačala. Stališče prvostopenjskega sodišča o začetku teka roka od zapadlosti oziroma plačila posameznega stroška v zvezi z zdravljenjem je zato pravilno. Ker je od nastanka stroškov (zapadlosti računov oz. plačila) do njihovega uveljavljanja preteklo več kot tri leta, je pravilen prvostopenjski zaključek, da je pravica zahtevati plačilo odškodnine za to škodo prenehala. Vsak od stroškov, ki jih tožnica uveljavlja, je zapadel v plačilo oz. nastal samostojno. Gre za dodatno škodo, nastalo z nakupom novih zdravil in pripomočkov, novim zdravljenjem, novimi prevozi v zdravstvene ustanove. Predmet zahtevka, ki ga je tožnica uveljavljala s tožbo, je drug. Zaradi predhodnega uveljavljanja istovrstne škode zato ni prišlo do pretrganja zastaranja.
Ker sodišče ni pojasnilo obračuna obresti in stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati poleg zavarovalne vsote, je odločitev neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. V ponovljenem postopku je potrebno ugotoviti odškodnino (brez obresti), ki jo je prvo tožena stranka dolžna plačati oz. jo je že plačala in obresti, ki odpadejo na to terjatev. Obresti od te terjatve je tožena stranka dolžna plačati poleg odškodnine, ki je limitirana z zavarovalno vsoto.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086099
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272. SPZ člen 67, 67/5.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – vznemirjanje lastninske pravice – poseg v solastninsko pravico – nujna gradbena dela – nevarnost uporabe sile – preprečitev uporabe sile – dokazna ocena – denarna kazen – kršitev načela kontradiktornosti – posel ki presega redno upravljanje
Sodišče je ugotovilo, da toženec v sporno nepremičnino brez tožničinega soglasja posega že dalj časa, bodisi tako, da nepremičnino preureja, bodisi, da jo zastavlja z različnimi stvarmi. Opisano ravnanje je mogoče opredeliti kot obliko nasilja.
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo dokazni predlog s katerim je tožeča stranka skušala dokazovati zatrjevano fizično nasilje, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Prvostopenjsko sodišče je s tem kršilo pravico tožeče stranke do sodelovanja v postopku.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0086973
ZIKS člen 145, 145/1. ZDen člen 78, 78/2. ZD člen 79, 79/3, 132.
zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina za zaplenjeno premoženje – zaplenjeno premoženje v kazenskem postopku – odprava krivic – upravičenec – dediči upravičenca – prehod zapuščine na dediče – fideikomisarična substitucija
Za razliko od posebne ureditve, ki velja glede zapuščine, o kateri se odloča v postopkih denacionalizacije in ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZDen na dediče zapustnika (denacionalizacijskega upravičenca) preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, pa upoštevaje 132. člen ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ker je bilo torej zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine (upoštevaje prvi odstavek 145. člena ZIKS) vrnjeno pokojnemu F. F. in zato predstavlja zapuščino po njem, je za trenutek njenega prehoda na dediče relevanten zgolj čas njegove smrti.
posojilna pogodba – poslovna sposobnost – sposobnost razsojanja – dokazovanje – dejansko stanje – izvedenec – izvedensko mnenje – prosta presoja dokazov
Sposobnost razsojanja je dejanska lastnost. Gre za dejstvo, ki ga ugotovi sodišče po opravljenem dokaznem postopku v skladu z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazno oceno, iz katere izhaja, da tožnik v času podpisa spornih pogodb ni bil popolno nerazsoden oziroma nerazsoden do te mere, da bi izgubil svojo poslovno sposobnost, kar bi pomenilo, da bi bila sporna pogodba nična.
AO plus zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – zavarovalni pogoji – izpodbijanje domneve vzročne zveze – vzročna zveza
Pravdni stranki sta se pogodili, da bo toženka tožniku povrnila pravno priznano škodo zaradi telesnih poškodb v prometni nezgodi, ki bi jo tožnik povzročil z zavarovanim vozilom. Nepravično bi bilo, če bi se zavarovalnica te svoje obveznosti lahko razbremenila s sklicevanjem na okoliščino, ki jo je kot razlog za izgubo zavarovalnih pravic določila v svojih zavarovalnih pogojih, tudi v tistih primerih, kot ta okoliščina ni v nobeni vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo, niti ne vpliva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti ali višine škode.
skupno premoženje - načelo enotnosti skupnega premoženja - celovita presoja - prispevki zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži na tem, je nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja zakonske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito ter ga v nobenem primeru drobiti na posamezna obdobja ali posamezne dele premoženja. Slednje seveda velja tudi za presojo vseh prispevkov zakoncev k pridobivanju skupnega premoženja in za vse v času trajanja zakonske zveze pridobljeno premoženje.
ZFPPIPP člen 132, 275, 275/4, 277, 277/1, 277/2. ZPP člen 13, 206.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojni zahtevek – ugovor izpodbojnosti – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – res iudicata – navidezna pogodba – veljavnost prodajne pogodbe – davčna izvršba – davčni dolžnik
Ugovor izpodbojnosti je treba uveljavljati z nasprotno izpodbojno tožbo. Nasprotna izpodbojna tožba na podlagi ugovora izpodbojnosti in samostojna izpodbojna tožba se razlikujeta samo po tem, da mora biti samostojna izpodbojna tožba vložena v prekluzivnem roku, medtem ko nasprotna izpodbojna tožba na ta prekluzivni rok ni vezana, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
znižanje kupnine – odgovornost za stvarne napake – oblikovalni tožbeni zahtevek – prekluzija – pravica do enakega varstva pravic
Pri nevgrajenih zunanjih senčilih za očitno napako, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti že ob običajnem pregledu ob primopredaji in ne šele ob prvi vročini. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče hkrati ugotovilo, da gre za napako, za katero je tožena stranka vedela, kajti gre za odstop od predpisanih normativov oziroma dogovora med pravdnima strankama, s katerim se je tožena stranka zavezala tožnikoma dobaviti stanovanje z zunanjimi senčili na vseh oknih. V takšnem primeru pa tožnika nista izgubila pravice do njenega uveljavljanja, kljub temu, da v zapisniku o prevzemu stanovanja napaka ni navedena (465. člen OZ).
ustna oporoka - obstoj predpostavk za veljavnost ustne oporoke - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo
Če zakoniti dediči substancirano oporekajo obstoj predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za veljavnost ustne oporoke, je manj verjetna pravica domnevnega oporočnega dediča.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji kot sestavni del zavarovalne pogodbe - zavarovana nevarnost
Pritožbeno ni sporno, da v splošnih pogojih kot zavarovana nevarnost ni zajet sneg. Če pa kot zavarovana nevarnost v splošnih pogojih ni zajet sneg, potem zavarovanec po sklenjeni zavarovalni polici nima upravičenja do povrnitve škode v posledici snega. V zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih kot njenem sestavnem delu so navedene škode, ki so zavarovane, in zgolj do povrnitve te škode je zavarovanec upravičen.
pritožbeni razlogi – preizkus po uradni dolžnosti – preizkus sodbe – predmet pritožbenega odločanja – dokazna ocena
Proti prvemu tožencu je uspela dokazati obstoj škodnega dogodka (njegovo fizično nasilje proti tožnici), zato se njena pritožba lahko nanaša le na zavrnilni del njenega zahtevka, tj. kolikor po višini ni uspela. Pritožbeno sodišče je opravilo uradni preizkus prisojene višine odškodnine in ugotavlja, da je ta glede na okoliščine primera (ugotovljen obseg škode, ki je nastal tožnici in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe) primerna in pravična.
izločitev sodnika - obsodilna sodba - sojenje pred drugim sodnikom posameznikom
Odločanje istega sodnika v zadevi v ponovljenem postopku videza nepristranskosti sodišča v ponovljenem sojenju ne more okrniti. Vrnitev zadeve v ponovno sojenje isti razpravljajoči sodnici zaradi ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni takšna okoliščina, da bi lahko pri povprečnem človeku vzbudila dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice.
poočitev - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - katastrski podatek - temeljna evidenca
V obravnavanem primeru gre za poočitev podatkov glede sporne parcele, torej za spremembo podatkov o nepremičnini, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002139
KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP člen 407, 407/1, 407/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izrek enotne kazni obsojencu
Enotna kazen po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 se izreče obsojencu, če mu sodi za kaznivo dejanje, ki ga je storil preden je začel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi, zato bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč, da je obsojeni kazen po sodbi I K 59712/2013 prestal dne 29. 6. 2015, kaznivo dejanje po sodbi I K 47121/2015 pa je začel izvrševati dne 18. 6. 2015, obsojencu moralo izreči enotno kazen.