• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 24
  • >
  • >>
  • 121.
    'Pasja tekma pravnikov'Omnis definitio periculosa... oskrba psa je pogodba o delu
    PP 25/93 str.9
    VS032058
    1.1.1993
    Planinšec Viktor
    ZOR člen 600, 327-335.
    POGODBENO PRAVO
    pogodba o delu - položitev in prodaja dolgovane stvari - zamuda upnika - oskrba psa
  • 122.
    Dosjelost, posebno glede objekata u (bivšem) društvenom vlasništvu
    PiP 11-12/93 str.920
    VS031763
    1.1.1993
    Kačer Hrvoje
    ZTLR člen 28, 29.
    STVARNO PRAVO
    lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje - stvar v družbeni lastnini
  • 123.
    Revizija lastninjenja ob oškodovanju družbene lastnine
    GV 8/93 str.57
    VS031798
    1.1.1993
    Popovič Anica
    ZLPP člen 45, 48, 49, 50.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - revizija
  • 124.
    Svet Evrope in problemi kriminalitete
    PP 15/93 str.16
    VS031937
    1.1.1993
    Šelih Alenka
    -
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    Svet Evrope - kriminaliteta
  • 125.
    Preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitalaVprašanje:Manjše podjetje (65 zaposlenih) se je odločilo za lastninskopreoblikovanje s kombinacijo metod prenos navadnih delnic na sklad,interna razdelitev, notranji odkup in z večanjem lastniškegakapitala. Ob sprejeti noveli zakona o lastninskem preoblikovanjupodjetij se jim postavlja nekaj temeljnih vprašanj:1. Ali je podjetje še vedno dolžno izdelati otvoritveno bilanco, alizadostuje cenitev pooblaščenih ocenjevalcev (sedanji tretji odstavek4. člena)? Kako si razlagati, 'da podjetje lahko pripravi otvoritvenobilanco tudi na podlagi ocenitve pooblaščenih ocenjevalcev?'2. Kako si razlagati sedanji novi 2. odst. 28. člena? Kaj je toobstoječi kapital? Ali gre za dvakratno izdajo delnic - nove delnicena podlagi otvoritvene bilance? ali je po prenosu delnic na sklad po22. členu podjetje dolžno ponovno oceniti podjetje? Ali se 10% računaod tako na novo ocenjene vrednosti potem, ko so že prenesli 40%vrednosti na sklade?Odgovor:1. Družbeni kapital, ki je osnova za preoblikovanje podjetij, seugotovi z otvoritveno bilanco po Uredbi o metodologiji za izdelavootvoritvene bilance stanja (Ur.l. RS, št. 24/93), ki jo podjetje moravedno izdelati, razen v spodaj navedenem primeru. S to metodologijose ugotovi višina družbenega kapitala, ki je osnova za izdajo delnicpo zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Podjetje pa lahkopripravi otvoritveno bilanco tudi na podlagi cenitve pooblaščenihcenilcev - 4. člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij(Ur.l. RS, št. 55/92; 7/93; 31/93;) - tako da uporabi podatke iz tecenitve za korekcijo otvoritvene bilance stanja, izdelane na podlagimetodologije, ob pogojih, da cenitev ni starejša od šstih mesecev(sicer pride v poštev novelacija cenitve - revalorizacija) in da jebila izdelana na podlagi 6.i. ameriške metode ASA za nepremičnine inopremo.Opozorimo naj, da se pri vseh načinih lastninskega preoblikovanjapodjetij za določitev vrednosti družbenega kapitala lahko uporabicenitev pooblaščenih ocenjevalcev, obvezno pa jo je izdelati pri:- prodaji delnic podjetja in- preoblikovanju z večanjem lastniškea kapitala.pri prodaji vseh sredstev podjetja ni potrebno pripraviti otvoritvenebilance, saj ni potrebno ugotavljati vrednosti družbenega kapitala(1. člen uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbiposameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Ur.l. RS,št. 13/93).2. Obstoječi družbeni kapital podjetja je tisti, ki ga podjetjeugotovi na podlagi otvoritvene bilance stanja (4. člen zakona olastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 55/92; 7/93;31/93;). Pri načinu lastninskega preoblikovanja z večanjemlastniškega kapitala, ki ga ureja 28. člen zakona, se vrednostdružbenega kapitala v otvoritveni bilanci določi na podlagi ocenjenevrednosti po pooblaščenih ocenjevalcih, ki se izdela v skladu s 4.členom zakona o otvoritveni bilanci po metodologiji Vlade RS ali napodlagi cenitve pooblaščenih ocenjevalcev.Organ upravljanja, ki je v skladu s statutom podjetja pooblaščen zaodločanje o statusnih spremembah, s sklepom izbere način alikombinacijo načinov lastninskega preoblikovanja in v primerukombinacije načinov (kot izhajajo iz zastavljenega vprašanja) sprejmeo tem enoten sklep. Izdajo se delnice za obstoječi družbeni kapitalin nove delnice v višini, ki se 'dokapitalizra' v skladu s sklepom.Te delnice se izdajo na podlagi otvoritvene bilance (kar pomenidoločitev nominalne vrednosti). Delnice iz naslova 'dokapitalizacije'pa se morajo prodati na podlagi vrednosti družbenega kapitala, ki gaugotovijo - določijo pooblaščeni ocenjevalci, to je na podlagiocenjene vrednosti (drugi odstavek 28. člena zakona o lastninskempreoblikovanju podjetij).Naj poudarimo, da zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 30/93)v 191. členu določa, da se delnice nikoli ne morejo prodati podnominalno vrednostjo.Ločevati je treba nominalno vrednost delnic, ki se ugotovi na podlagiotvoritvene bilance po metodologiji za izdelavo otvoritvene bilancestanja (Ur.l. RS, št. 24/93), in prodajno vrednostjo, ki se določipri dveh načinih lastninskega preoblikovanja, to je pri prodajidelnice podjetja in pri preoblikovanju z večanjem lastniškegakapitala.
    PP 15/93 str.12
    VS031934
    1.1.1993
    Neffat Branka
    ZLPP člen 4, 4/3, 22, 28, 28/2.
    LASTNINJENJE
    lastninjenje podjetij - podjetje z družbenim kapitalom - preoblikovanje podjetja z večanjem lastniškega kapitala - otvoritvena bilanca
  • 126.
    Oris varstva potrošnikov v nekaterih državah
    PD 8/93 str.974
    VS032073
    1.1.1993
    Pernek Franc
    Zakonodaje Belgije, Nizozemske, Švedske, Finske.
    PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
    varstvo potrošnikov
  • 127.
    Odločanje o preživljanju skupnih otrok po uradni dolžnosti
    PP 3/93 str.6
    VS031802
    1.1.1993
    Čeferin Rok
    ZZZDR člen 78, 78/1. ZPP člen 2, 2/1.
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    zakonska zveza - razmerja starši otroci po razvezi - preživnina - odločanje v mejah zahtevka - odločanje preko zahtevka
  • 128.
    Prodaja stanovanjaVprašanje:Podjetje je lastnik stanovanja, ki bo v sodnem izvršilnem postopkuizpraznjeno, torej nezasedenega stanovanja. Delavski svet je sklenil,da se stanovanje proda delavki, ki je bila izbrana po interni objaviza 40% tržne vrednosti stanovanja. Kot tržno vrednost so upoštevalicenitev enakega stanovanja, katrega lastnik je drugo podjetje.Ali je postopek prodaje pravilen?Odgovor:Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91) tj.19.10.1991 je prenehal veljati Zakon o pogojih za prodajostanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur.l., št. 38/86,46/88), ki je določal, da se nezasedene stanovanjske hiše instanovanja prodajo samo na javni dražbi.16. člen stanovanjskega zakona določa, da je promet s stanovanji instanovanjskimi hišami prost pod pogoji, ki jih določa zakon. Ta člengre razlagati tako, da je promet s stanovanji prost ne glede na to,ali gre za družbeno ali zasebno lastnino, in da glede na to, da jestanovanjsko problematiko uredil stanovanjski zakon, Zakon o prometuz nepremičninami za stanovanja ne velja.Gre torej za svobodno izbiro podjetja, komu bo prodano stanovanje,pri čemer je prodaja lahko neposredna, čeprav gre za prehod izdružbene v zasebno lastnino.V skrbi zoper oškodovanje družbene lastnine pa bo cenitev stanovanjas strani cenilca gradbene stroke potrebno opraviti in ga v skladu zocenjeno vrednostjo tudi prodati. Cenitev bo ptrebno predložiti tudipri prijavi pogodbe pristojni davčni upravi.
    PP 23/93 str.14
    VS032097
    1.1.1993
    Markovič Bartenjev Alja
    SZ člen 16.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za stanovanje v družbeni lastnini - promet s stanovanji
  • 129.
    Povodom Naredbe za provodjenje Rezolucije Vijeća sigurnosti napodručju prometa nekretninama
    Informator 4083/93 str.21
    VS031653
    1.1.1993
    A. Lj.
    Resolucija VS ZN št. 757/92.
    STVARNO PRAVO
    lastninska pravica - izvrševanje - omejitev
  • 130.
    Vpis spremembe lastnišva nad podjetjem v sodni register nikonstitutivne narave
    PP 20/93 str.10
    VS032029
    1.1.1993
    Arah Janko
    ZPod člen 83, 185, 185/2. ZGD člen 416, 417.
    SODNI REGISTER
    vpis podjetja - vpis poslovnih deležev - deklaratornost vpisa - konstitutivnost vpisa
  • 131.
    Ukrepi za zmanjšanje osnovnega kapitala - ali delničarji lahkopridejo do sredstev iz naslova znižanega kapitala pred izdajo sklepao vpisu znižanja osnovnega kapitala v register
    PP 16-17/93 str.13
    VS031945
    1.1.1993
    Grilc Peter
    ZGD člen 347, 348, 349.
    STATUSNO PRAVO - SODNI REGISTER
    ukrepi za zmanjšanje osnovnega kapitala - prijava sklepa - začetek veljavnosti zmanjšanja kapitala - kako v obdobju do 31.9.1994 - načelo publicitete
  • 132.
    Primer privatizacije stanovanj in (ne)plačila davkov
    PP 12/93 str.9
    VS031866
    1.1.1993
    Mozetič Emil
    SZ člen 117, 118. Zakon o davkih občanov člen 3, 4, 147. ZOR člen 754, 771, 772.
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - navidezna pogdoba - plačilo davka
  • 133.
    Prestanak ugovora raskidom
    Informator 4141/93 str.17
    VS031694
    1.1.1993
    Tumbri Tanja
    ZOR člen 133, 133/1, 133/2, 133/5, 135, 264.
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    razdrtje pogodbe zaradi neizpolnitve
  • 134.
    O pridržku RS k členu 9/1 konvencije ZN o otrokovih pravicah
    PP 3/93 str.3
    VS031801
    1.1.1993
    Zupančič Karel
    ZZZDR člen 116, 120, 121. ZNP člen 64.
    DRUŽINSKO PRAVO
    razmerja med starši in otroci - roditeljska pravica - odvzem - ukrepi centra za socialno delo
  • 135.
    Plačilo odškodnine, upravičenci, zavezanciKdo je dolžan plačati odškodnino v primeru, ko se je vrednostnepremičnine zarradi novih investicij bistveno povečala (25. čl.zakona o denacionalizaciji)? Ali se odškodnina izplača zavezancu, aliSlovenskemu odškodninskemu skladu, ali pa osebi, ki je v nepremičninodejansko investirala? Komu se izplača odškodnina, če je vnepremičnino investiralo več oseb, na primer zavezanec in najemnik?V postopku denacionalizacije uveljavljajo pravice prejšnji lastnikipodržavljenega premoženja, če pa so ti umrli, daje ZDEN istoupravičenje njihovim pravnim naslednikom. Če zahteva prejšnji lastnikvrnitev nepremičnine, katere vrednost se je po pdoržavljenju bistvenopovečala, v last in posest, mora plačati razliko vrednosti.Odškodnino je dolžan plačati v roku, ki ne sme biti krajši od 10 letin pod pogoji, določenimi z odločbo o denacionalizaciji. V primeru,ko je bivši lastnik podržavljenega premoženja že umrl, in uveljavljapravice v postopku denacionalizacije eden od pravnih naslednikov,preide, po smiselni uporabi določb zakona, nanj tudi pravica izbirepo 25. čl. ZDEN, s tem pa tudi dolžnost plačila odškodnine, čezahteva vrnitev nepremičnine, katere vrednost se je bistvenopovečala.Vprašanje, kdo je upravičen od odškodnine, v zakonu niti v praksi(tudi zato, ker Slovenski odškodninski sklad še ni bil ustanovaljenin de facto ni imel položaja stranke v postopku) ni povsem urejeno.Kot odgovor na navedeno vprašanje je mogoče zagovarjati dve stališči.Po prvem se razlika vrednosti plača Slovenskemu odškodninskemuskladu. V prid temu stališču govori dejstvo, da bo v primerih iz 73.čl. ZDEN odškodninski sklad dolžan izplačati zavezancu celotnoodškodnino za vrnjeno nepremičnino. Po nasprotnem stališču pa serazlika vrednosti plača neposredno zavezancu. Investicijska sredstva,ki jih je zavezanec vlagal v podržavljeno nepremičnino in zaradikaterih se je vrednost te nepremičnine bistveno povečala, so bilasredstva oziroma premoženje, ki nima nobene pravne vezi spodržavljenim premoženjem. V primeru vrnitve nepremičnine, v kateroje zavezanec investicijsko vlagal, bi šlo za poseg v premoženje, kije zavezancu lastno in od podržavljenega premoženja neodvisno. Če jezavezanec takšno nepremičnino pridobil odplačno, ne bo upravičendobiti odškodnine od Slovenskega odškodninskega sklada v celotnemobsegu, ampak bo pri določanju višine odškodnine treba upoštevati žeplačano odškodnino na račun razlike vrednosti nepremičnine. V praksipa bo upoštevanje prvega ali drugega stališča odvisno tudi od opcijeoziroma nasprotne zahteve zazvezanca ali Slovenskega odškodninskegasklada.Če je najemnik vlagal v nepremičnino, ki je predmetdenacionalizacije, lahko zahteva povrnitev stroškov od najemodajalca(zavezanca), ne more pa uveljavljati plačila odškodnine po 25. čl.ZDEN.
    PP 4/93 str.17
    VS031814
    1.1.1993
    Flack Alojz
    ZDEN člen 25, 73.
    DENACIONALIZACIJA
    upravičenci - zavezanci za vrnitev premoženja - odškodnina
  • 136.
    Ožji družinski člani - pravica do odkupa stanovanjaVprašanje:Prejšni imetnik stanovanjske pravice je pred kratkim umrl. Z njim šeni bila sklenjena najemna pogodba, saj je v času uveljavitvestanovanjskega zakona prebival v domu za upokojence. V tem času so vstanovanju bivali kot podnajemniki njegovi daljni sorodniki. Edenizmed otrok pokojnega imetnika stanovanjske pravice je vložil zahtevoza odkup stanovanja na katerem je imel pokojni oče stanovanjskopravico.Ali mora lastnik stanovanja skleniti kupoprodajno pogodbo?Odgovor:Ožji družinski član prejšnjega imetnika stanovanjske pravice lahkosklene kupno prodajno pogodbo za stanovanje, če prejšnji imetnikpredloži svoje pisno privolitev k sklenitvi take pogodbe (1. odst.117. čl. SZ, Ur.l. RS, št. 18/91-I). Če imetnik stanovanjske praviceumre, preden je podal tako pisno privolitev oziroma preden je sklenilkupoprodajno pogodbo sam, pridobi pravico skleniti kupoprodajnopgodobo zakonec ali oseba, s katero je imetnik stanovanjske praviceživel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma drug ožjidružinski član (2. odst. 147. čl. navedenega zakona).V konkretnem primeru je sicer prejšnji imetnik stanovanjske praviceprebival v domu za upokojence, toda očitno je obdržal stanovanjskopravico, saj se tej pravici ni odpovedal, tako kot je to predvideval1. odst. 64. čl. ZSR (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Prav zaraditega je ob smrti imetnika stanovanjske prravice pridobil pravico dosklenitve kupoprodajne pogodbe (to pravico bo lahko realiziral do19.10.1993) njegov otrok oziroma drug ožji družinski član.Če gre za več upravičencev, potem se morajo sporazumeti, kdo bozahteval odkup stanovanja, saj pravica očitno ni vezana na dedovanje,ali vsaj nujno ni povezana s sklepom o dedovanju. Zato menimo, da bibila rešitev v primeru spora med ožjimi družinskimi člani le v tem,da bi vsi nastopali kot kupci in kasnejši solastniki sanovanja. Pritem pa ima zakonec oziroma oseba, s katero je živel imetnikstanovanjske pravice v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,prednostno pravico pred ostalimi ožjimi družinskimi člani, kar izhajaiz navedene zakonske določbe.
    PP 4/93 str.7
    VS031810
    1.1.1993
    Žužek Ivan
    SZ člen 117, 117/1, 147, 147/2.
    STANOVANJSKO PRAVO
    privatizacija stanovanj - prodajna pogodba za družbeno stanovanje - zahteva ožjega družinskega člana
  • 137.
    Gospodarska kazniva dejanja
    PD 5-6/93 str.480
    VS031958
    1.1.1993
    Deisinger Mitja
    Osnutek KZS.
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    kazniva dejanja zoper gospodarstvo
  • 138.
    Še nekaj o delovnih nezgodah v kazenskem pravu
    PP 9-10/93 str.32
    VS031903
    1.1.1993
    Polutnik Špringer Mira
    KZS člen 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/4, 247, 247/1, 247/2, 247/3, 247/4.
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    povzročitev nevarnosti na delovišču - huda kazniva dejanja zoper splošno varnost
  • 139.
    Indeksna klavzula v praksi
    PP 24/93 str.5
    VS032047
    1.1.1993
    Krisper Kramberger Marija
    ZOR člen 12, 15, 396, 399, 399/1, 399/3.
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    denarne obveznosti - indeksna klavzula - pogodbena obrestna mera
  • 140.
    Hčerinsko podjetje tujega vlagatelja v RS ni tuja pravna oseba
    PP 11/93 str.5
    VS031863
    1.1.1993
    Arah Janko
    Zakon o tujih vlagateljih člen 2, 2/1, 2/2, 8, 8/1, 21.
    STATUSNO PRAVO
    podjetje s tujim vlaganjem - tuji vlagatelj - državna pripadnost takega podjetja
  • <<
  • <
  • 7
  • od 24
  • >
  • >>