ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 131, 131/4, 161, 161/1. ZPP člen 7, 181, 181/1, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - obseg dela - zmanjšan obseg dela - sorazmerni del regresa za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - trditveno in dokazno breme
Za zakonitost odpovedi ni odločilno, ali so bila tožnikova dela res zgolj začasne narave in ali se je obseg teh del dejansko zmanjšal, saj se lahko delodajalec za reorganizacijo odloči tudi v primeru nespremenjenega obsega dela. Reorganizacija je namreč izvedena takrat, ko se delodajalec odloči, da se naloge določenega delovnega mesta porazdelijo med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravljal z manj zaposlenimi.
Ker gre za obdobje krajše od enega meseca, je neutemeljen zahtevek za plačilo (sorazmernega dela) regresa za letni dopust in nadomestila za neizrabljen letni dopust.
ZKP člen 100, 100/1, 102, 102/3, 104, 104/1, 105, 105/2. OZ-UPB1 člen 179.
odločba o premoženjskopravnem zahtevku - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek - napotitev na pravdo - določnost premoženjskopravnega zahtevka - nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje
Pooblaščenca oškodovancev namreč v okviru podanih premoženjskopravnih zahtevkov nista niti navajala vseh pravno relevantnih okoliščin za odločitev o temelju in višini uveljavljane denarne odškodnine zaradi nepremoženjske škode iz različnih naslovov in nista predložila dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odmeriti nepremoženjsko škodo. Pooblaščenec mladoletnega oškodovanca B. B. tako npr. ni navedel izvora duševnih bolečin iz naslova katerih je uveljavljal odškodnino 10.000,00 EUR (npr. zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti ipd.), pooblaščenka mladoletne oškodovanke A. A. pa (niti v sedaj obravnavi pritožbi) ni opredelila katera osebnostna pravica oškodovanke naj bi bila kršena z ravnanjem obdolženca, sploh z oziroma na to, da naj bi do kršitve te neznane osebnostne pravice oškodovanke po njenih navedbah ob podaji zahtevka, prišlo celo z dvema kaznivima dejanjema, čeprav je bilo le eno storjeno (glede na opis dejanja) na njeno škodo. Nadalje pa tudi dokazi, izvedeni na glavni obravnavi, niti v delu, kjer so bili zahtevki zadostno opredeljeni, niso dali zadostne podlage za oceno vrste in teže nastale nepremoženjske škode v smislu določbe 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma - pravica do vrnitve založenega zneska predujma - vračilo predujma - stečajna masa - poslovodstvo - odgovornost poslovodstva - poslovne odločitve člana poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - epidemija
Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik in vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP) in morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 7, 7/7. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 2-17, 40, 166, 196, 257. ZZVZZ člen 44a, 44c, 44c/1, 44c/1-1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 3. ZDSS-1 člen 68, 68/1, 68/2.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotnica - država članica EU
Ker izdana napotnica v okoliščinah konkretnega primera ne izpolnjuje pogojev na podlagi katerih bi lahko tožnica uveljavljala zdravstvene storitve v Sloveniji, teh tudi ne more uspešno uveljavljati v drugi državi članici EU. S tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zdravniki izven javne zdravstvene mreže nimajo enakih pooblastil kot to velja za zdravnike, ki so vključeni v javno mrežo, kar posledično velja tudi za izdajo napotnice za zdravljenje v tujini po 44.c členu ZZVZZ.
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da so izpolnjeni pogoji za izdajo bele napotnice na podlagi drugega odstavka 16. člena Navodil za uveljavljanje pravice do zdravstvenih storitev z napotnico. Tožnica je imela na primarni ravni izbrano osebno zobozdravnico, pri zasebni zobozdravnici B. B. ni šlo za storitev na sekundarni ravni niti zasebna zobozdravnica ni predstavljala napotnega zobozdravnika.
Namen fikcije vročitve, ki je določena v četrtem odstavku 142. člena ZPP, je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev odgovora na tožbo, pravnega sredstva ..., oziroma v določitvi trenutka, s katerim nastopijo druge pravne posledice v sodnem postopku, čeprav stranka pisanja ni prevzela. Zakon nastopa fikcije vročitve in s tem pričetka teka zakonsko določenega roka ne veže na to, ali in kdaj je vročevalec v hišnem predalčniku pustil sodno pisanje. To pisanje namreč pusti v hišnem predalčniku šele po preteku 15-dnevnega roka, torej potem, ko se vročitev že šteje za opravljeno. Vložitev pisanja v hišni predalčnik naslovnika zato na fikcijo vročitve, ki je nastopila že prej, ne more več vplivati. Za pravilnost vročitve s fikcijo je torej pravno nepomembno, ali je bilo po nastopu fikcije sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku oziroma razlog, zakaj ni bilo puščeno, niti ni relevantna seznanjenost naslovnika z vsebino sodne pošiljke oziroma okoliščina, ki jo kot ključno izpostavlja pritožba v tem sporu (ali je toženka sodno pisanje v nabiralniku našla 4. 9. 2025 ali 9. 9. 2025).
pomoč - tuja pomoč - pomoč drugega - nudenje pomoči tašči - dolžnost preživljanja staršev - stroški preživljanja - povračilo stroškov preživljanja - dedni dogovor - moralna dolžnost - darilni namen - pravica do tuje nege in pomoči - pomoč občine - odklonitev pomoči - verzijski zahtevek - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedenec medicinske stroke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si razlogi o odločilnih dejstvih niso med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v točki 15 obrazložitve sodbe ugotovilo, da preživljanka ni sposobna sama skrbeti zase, zato ji je tuja pomoč nujno potrebna, hkrati pa je ugotovilo, da ni nujno, da bi ji to pomoč nudila ravno tožnica (da so možni tudi drugi načini pomoči). Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Ker v pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni naveden (zakoniti) razlog za njeno sklenitev za določen čas, je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je sklenjena za nedoločen čas. Pri tem je nepomembno, ali se je tožnik strinjal, da se pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas.
V izreku res ni naveden znesek denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, vendar skladno s sodno prakso zadošča, da je znižanje plačila nadomestila plače za že prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti opisno.
Pravna podlaga za vračilo neutemeljeno prejetih zneskov pokojninske dajatve je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. Toženec lahko za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na ustavitev izplačevanja za naprej, odloča o preplačilu in dolžnosti vračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje.
vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - neupravičen razlog - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Ni sporno, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen in dovoljen ter da je tožena stranka zamudila rok za odgovor na tožbo za en dan. Sporno pa je vprašanje, ali je bila zamuda posledica upravičenega vzroka. Po ustaljeni sodni praksi predstavlja upravičen vzrok le takšno okoliščino, ki je stranka oziroma njen pooblaščenec ni mogla preprečiti niti ob ravnanju s potrebno skrbnostjo. Presoja nekrivde je strožja, kadar zamudo povzroči odvetnik kot pravni strokovnjak, saj se od njega pričakuje višja stopnja profesionalne skrbnosti.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Razlaga obsega patentnega varstva po eni strani ni omejena zgolj s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, opis in skice pa uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernic, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Patent se mora razlagati, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe.
Pri presoji novosti izuma se druga za drugo primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta predhodnega stanja tehnike (samo enega naenkrat), kot na primer v obravnavani zadevi s strojem iz časa pred prijavo izuma. Po pravkar opisani analizi značilnosti je zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če so pri primerjanem predmetu navzoče prav vse značilnosti izuma.
Uporabljen pristop "problem-rešitev" (problem-solution approach) je sestavljen iz naslednjih stopenj: (a) določitev najbližjega stanja tehnike, (b) ocena tehničnih posledic (učinkov), ki jih izum dosega v primerjavi z najbližjim stanjem tehnike, (c) opredelitev tehničnega problema, ki ga je treba rešiti, ob upoštevanju, da je namen izuma doseči navedene posledice, (č) presoja, ali bi bila s stališča najbližjega stanja tehnike in objektivnega tehničnega problema rešitev iz izuma za strokovnjaka očitna.
predlog za izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk - pravica do zagovornika - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - pravica do obrambe
Kdaj so pri obdolžencu podane okoliščine - fizične ali psihične pomanjkljivosti oziroma druge posebne okoliščine, zaradi katerih se ni zmožen sam uspešno braniti (prvi odstavek 70. člena ZKP), je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče razrešiti v vsakem konkretnem primeru. Prav to je sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je ocenjevalo konkretno dejansko sposobnost obdolženca za sodelovanje v postopku in ugotovilo, da je obdolženec razumel naravo postopka in svoja procesna upravičenja.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 13, 13/2, 23, 23/1, 23/2, 126, 131. ZZSDT člen 14, 14/1, 14/1-1, 17. OZ člen 5, 7, 50, 50/1, 86, 86/1. ZPP člen 2, 2/2, 128, 128/5, 333, 333/1. ZDSS-1 člen 41, 41/6. BRSZD člen 9.
kadrovska štipendija - tujec - delovno dovoljenje za tujca - pogodba o izobraževanju - pogodba o usposabljanju - prikrivanje - namen strank - prikrito delovno razmerje - zloraba - avtonomija pogodbenih strank - kršitev temeljnih načel - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - nična pogodba - odškodninska odgovornost - dejanski delodajalec - plačilo za delo - regres za letni dopust - rok za pritožbo
Delavec v primerih, ko se ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi nična, delovno razmerje pa realizirano, obdrži že pridobljene pravice iz delovnega razmerja. Glede na specifičen položaj v tej zadevi, kjer tožnica ni želela, da opravlja delo za toženko preko fiktivne pogodbe, ampak si je želela zaposlitve preko delovnega dovoljenja, toženka pa je izkoristila svoj prevladujoč položaj, v njunem odnosu pa so obstajali vsi elementi delovnega razmerja, takšna zloraba ne more uživati pravnega varstva, zato je tožnica upravičena do odškodnine v obliki plačila za vse opravljeno delo (126. člen ZDR-1) in do regresa za letni dopust, ki bi ji pripadal na podlagi 131. člena ZDR-1.
Odločitev o stroških postopka v sodbi se vedno šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Zoper sklep je rok za pritožbo 15 dni, zoper sodbo pa od novele ZPP‑E 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). Vendar kadar sodišče odloči o glavnem zahtevku in stroških postopka z isto sodno odločbo, se lahko stranka pritoži tako zoper odločitev o glavni stvari kot o stroških postopka v roku 30 dni.
stroški postopka - konec postopka zunaj obravnave - zamudna sodba - smiselna uporaba
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Tožnica je po izdaji zamudne sodbe upravičeno zahtevala povrnitev stroškov, o katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo z izpodbijanim sklepom.
ZPP člen 142, 142/4, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 358, 358-5. ZDR-1 člen 138, 138/2.
zamudna sodba - pridobitev podatkov - datum vročitve - fikcija vročitve - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - čakanje na delo doma
Pridobitev informacije od sodišča po elektronski poti pooblaščenca ne razbremeni dolžnosti, da sam preveri datum vročitve z vpogledom v spis, zlasti kadar je pooblaščenec v dvomu glede trenutka vročitve in ko gre za odločilno procesno dejstvo, od katerega je odvisna izguba pravice. Iz vsebine elektronske korespondence izhaja, da je pooblaščenka tožene stranke zaprosila za podatek o datumu vročitve sodnega pisanja, ker naj bi bilo toženi stranki puščeno v hišnem predalčniku in ne ve, kdaj je prejela pošto. Na poizvedbo je odgovorila administrativna uslužbenka sodišča, ki je po naravi svojega dela pristojna za posredovanje tehničnih oziroma administrativnih podatkov, ne pa za pravno presojo nastopa fikcije vročitve v smislu določb ZPP.
V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 delavcu, ki je na čakanju na delo doma, pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove. Sodišče prve stopnje je kljub tej ugotovitvi tožniku priznalo plačilo, kot da bi delo opravljal v polnem obsegu, s čimer je napačno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo treba sodbo v tem delu na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremeniti tako, da se tožniku za mesec junij 2022 prizna le 80-odstotno nadomestilo plače.
individualni delovni spor - stroški postopka - načelo uspeha strank
Sodišče prve stopnje je povračilo stroškov sodnih izvedencev tožniku priznalo le glede na doseženi uspeh. Pritožba temu utemeljeno nasprotuje s sklicevanjem na prvi odstavek 38. člena ZDSS-1, na podlagi katerega lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Ta določba nekoliko zmanjšuje stroškovni riziko delavca kot praviloma ekonomsko šibkejše stranke v delovnem sporu, pomen pa ima zlasti pri dokazu s postavitvijo izvedenca, ki je praviloma povezan z občutnimi stroški. V obravnavanem sporu sta izpolnjena oba zakonska pogoja: tožnik je v sporu delno uspel z zahtevkom, zaradi delne zavrnitve zahtevka pa niso nastali posebni stroški.
URS člen 7. ZPP člen 72, 206, 353, 355, 358, 358-5, 365, 365-3. ZDR člen 204, 204/3. ZVS člen 4, 19, 19/3. ZDR-1 člen 6, 9, 9/2, 20, 20/1, 73, 73/1, 73/1-6, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 129, 137, 137/1, 200, 200/3. OZ člen 82.
ločitev države od verskih skupnosti - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izločitev sodnika - prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - oseba pooblaščena za zastopanje - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - v poslovni register vpisani podatki - diskriminacija - povračilni ukrep - dodatek za delovno dobo - zakoniti zastopnik - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tožnik v pritožbi predlaga pritožbenemu sodišču, naj poda predlog za izdajo svetovalnega mnenja Vrhovnega sodišča. Po četrtem odstavku 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjega sodišča ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ker predlog za svetovalno mnenje lahko vloži le sodišče prve stopnje zaradi neenotne prakse višjega sodišča, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni, predpisani pogoji niso izpolnjeni.
V skladu z 72. členom ZPP izločitev lahko zahteva tudi stranka, in sicer takoj ko zve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe; pri tem mora navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Tega tožnik v postopku na prvi stopnji ni storil, zato pritožbenih očitkov o krnitvi videza nepristranskosti pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZIZ člen 15, 43, 53, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odločitev o ugovoru - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba dolžnika - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - procesna predpostavka - delni umik izvršilnega predloga
Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.
Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00090993
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46.
stalna pripravljenost - delovni čas - plačilo razlike v plači - neuporaba direktive EU - izvedba vojaške vaje - vojaško urjenje - usposabljanje vojakov - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES
Vojaške vaje in terenska usposabljanja so bila po svoji naravi takšne, da je njihova izključitev iz uporabe Direktive 2003/88/ES utemeljena. Dejavnosti, pri katerih je tožnik sodeloval kot pripadnik logistične podpore, so bile soodvisne z operativnim urjenjem, kar pomeni, da njihove narave ni mogoče presojati ločeno od narave same vaje. Dejstvo, da tožnik ni bil vadbenec (razen v maju in juniju 2018), zato samo po sebi ne pomeni, da zanj ne more veljati izključitev iz Direktive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00090087
Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 1072. OZ člen 131. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11, 11/1, 11/1-b. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4. ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev premoženjske škode - prometna nesreča v tujini - tuj državljan - spor z mednarodnim elementom - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom - mednarodno pravo - neposredna uporaba uredbe - slovensko pravo - pravo kraja, kjer je škoda nastala - hrvaško pravo - povzročitelj škode - potek in vzrok prometne nesreče - nepravilna vožnja - izvedenec cestnoprometne stroke - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave
Škodni dogodek (prometno nesrečo) je povzročil tožnik, ki je pod vplivom alkohola nepazljivo vozil skozi nepregleden in nevaren desni ovinek in s sprednjim delom vozila zapeljal čez namišljeno sredinsko črto ter trčil v vozilo zavarovanca toženke, ki se je ob zaznavi nevarne situacije verjetno umikal na rob in zaviral.
Dokazni postopek je pokazal, da je za prometno nesrečo kriv izključno tožnik, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da na podlagi prvega odstavka 1072. člena ZOO nosi odgovornost tudi za iz nje izvirajočo škodo in je nasprotno pritožbeno zavzemanje (torej da je za nesrečo in škodo odgovoren zavarovanec toženke) neutemeljeno.
Sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 273. člena ZIZ denarno kazen odredi le v primeru iz 3. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ (tj. v primeru prepovedi dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepovedi, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev). V tem primeru ne gre za izdajo takšne začasne odredbe, zato predlog za odreditev denarne kazni ni utemeljen.
Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že po naravi stvari namreč sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem o delu predloga sploh ni bilo odločeno. Če stranka meni, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko skladno z določbami ZPP predlaga sodišču izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP). Sklep lahko dopolni le tisto sodišče, ki je takšno napako zagrešilo, in to le na predlog stranke.