odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Prvostopno sodišče je podcenilo vse omejitve tožničinih življenjskih aktivnosti, ki jih je opravljala in ki bi jih po rednem teku stvari opravljala v prihodnosti. Potrebno je poudariti in dati večjo težo dejstvu, da je tožnica profesorica telesne vzgoje in da je bila ob poškodbi stara šele 32 let. Bolečine in posledično manjša gibljivost v rami bo za tožnico tudi v bodoče pomenila hudo oviro pri opravljanju njenega poklica in športnem udejstvovanju izven delovnega časa. Zato je tožnica tudi glede na sodno prakso v podobnih primerih iz tega naslova upravičena do 850.000,00 SIT.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20952
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
razžalitev - identiteta obtožbe in sodbe
Iz zasebne tožbe namreč izhaja, da naj bi obdolženka dvakrat razžalila zasebno tožilko, ko je nanjo vpila "Kurba, italijanska kurba, ta kurba ne bo pazila mojega otroka" in sicer najprej pred lokalom ter nato čez 10 do 15 minut pred stanovanjskim blokom. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje opis kaznivega dejanja spremenilo tako, da je ločilo oba dogodka, ki sta si sledila eden drugemu in dvakrat citiralo besede, ki jih je obdolženka izrekla, je izrek napravilo bolj razumljiv in še vedno v mejah opisa dejanja po zasebni tožbi, zato se sodba nanaša na dejanje, ki je bil predmet obtožbe in je podana identiteta med obtožbo in sodbo. Kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tako ni podana.
pridobitev stanovanjske pravice - določitev imetnika stanovanjske pravice
Ob izselitvi imetnika stanovanjske pravice imajo uporabniki stanovanja pravice, kot da bi imetnik stanovanjske pravice umrl ob pogoju, da so najmanj dve leti živeli skupaj z imetnikom, preden je nehal uporabljati stanovanje. Po preteku dveh let je stanodajalec izgubil pravico zahtevati izselitev po čl. 18/5 ZSR. To je imelo za posledico, da je uporabnik pridobil pravice, ki so bile po načinu in obsegu enake stanovanjski pravici.
Obtoženec je oškodovanko od zadaj močno stisnil za pas, ter jo nato zagrabil za prsi in jo otipaval proti njeni volji, ter se jo pri tem nag in s svojim spolnim udom v erekciji dotikal po zadnjici, torej jo je z uporabo sile prisilil, da je trpela spolno dejanje (otipavanje) zaradi zadovoljitve njegovega spolnega nagona. Ker je dokazano, da je za dosego svojega cilja, to je zadovoljitve spolnega nagona, uporabil silo, ni utemeljena pritožba, ki meni, da bi ravnanje obtoženca lahko pomenilo le kaznivo dejanje grdega ravnanje ali pa razžalitve.
Za strah je primerna odškodnina 50.000,00 SIT; tožniku gre le odškodnina za sekundarni strah, saj primarni ni bil ne dalj časa trajajoč ne posebej intenziven; za telesne bolečine 600.000,00 SIT glede na trajanje in stopnjo ter obseg bolečin kot tudi nelagodnosti med zdravljenjem; za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 400.000,00 SIT, saj je zmanjšanje nastalo v manjši meri, a je zaradi tožnikove sorazmerne mladosti treba upoštevati tudi trajanje škode v bodočnosti.
zagovornik po uradni dolžnosti - skrajšani postopek - interes pravičnosti
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zaključilo, da bi gmotne razmere obdolženca sicer lahko nakazovale na to, da zaradi gmotnih razmer ne more plačati stroškov za obrambo. Vendar pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno ocenilo, da bi postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ne bila v interesu pravičnosti. Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ta kazenska zadeva (kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ) po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo kvalificiranega pravnega strokovnjaka, kakor tudi, da se je obdolženec glede na svojo izobrazbo (gimnazijski maturant), izkušnje (vodenje podjetja, sklepanje pogodb) in sposobnost pisnega in ustnega izražanja zmožen sam pripraviti svojo obrambo. Glede na navedeno ni moč pritrditi navedbam obdolženca v pritožbi, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do obrambe iz 67. člena ZKP. Povsem neutemeljeno pa je sklicevanje obdolženca na določbo prvega odstavka 70. člena ZKP, saj obdolženec ob sklicevanju v pritožbi, da je "nezmožen, da se sam uspešno brani", saj za takšno svojo nezmožnost sploh ne navaja nobenih razlogov, ki bi lahko omajali pravilnost zaključka sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
oprostitev plačila sodne takse - vpliv kreditov na ugotavljanje dohodkov taksnega zavezanca
Odločilni kriteriji, od katerih je odvisna utemeljenost predloga za taksno oprostitev, so dohodki in premoženje stranke in njenih družinskih članov, število oseb, ki jih preživlja in vrednost spornega predmeta. Dohodek stranke predstavlja njene netto prejemke, zmanjšane za z zakonom predpisane obveznosti (npr. preživnina ipd.).
Zato tožnik ne more uveljavljati, naj se kot dohodek upošteva plača, zmanjšana za kreditne obveznosti, ki so prevzete prostovoljno.
preživnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče mora pri določanju višine preživninske obveznosti poleg materialnih možnosti staršev ugotoviti tudi kolikšne so potrebe otroka. Če namesto tega zgolj navaja, da so potrebe otroka običajne, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.
zasebni tožilec - vabilo na glavno obravnavo - presumpcija umika tožbe - nepristop na glavno obravnavo - prošnja za preložitev glavne obravnave - pooblaščenec zasebnega tožilca
Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.
ZPP člen 206, 339/1, 339/2, 339/2-14, 206, 339/1, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Prvostopno sodišče mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopne odločitve ni moč preizkusiti. Odločitev o reševanju predhodnega vprašanja se mora nanašati na pravno razmerje med subjektivno istimi pravdnimi strankami.
Upnik v obveznostnem razmerju je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti poštevno v vsem,kot se glasi.
civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
VSL44015
ZASP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-5.
pristojnost - spor iz avtorske pravice
Presoja, ali gre za spor iz avtorske pravice, je odvisna od presoje vsebine pogodbe, na kateri tožeča stranka temelji svoj tožbeni zahtevek. Z njo se je tožnik zavezal, da bo uredil tečaje tujih jezikov, ki jih organizira tožena stranka. Tega dela ni mogoče opredeliti kot avtorskega, torej kot individualne intelektualne stvaritve z določenega področja ustvarjalnosti (1. odst. 5. člena ZASP), takšnega značaja pa mu tudi ne more dati pogodbeno določilo o naravi plačila po tej pogodbi - to določilo ima lahko vpliv le na način obračuna pogodbenega plačila.
revizija - sodba vojaškega sodišča - politični zapornik - pogoji za vložitev revizije - poprava krivic
Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani je utemeljeno zavrnil obsojenčevo zahtevo za revizijo pravnomočne kazenske sodbe Vojaškega sodišča v Novem sadu, saj se glede na določbo 22. čl. Zakona o popravi krivic, (Ur.list RS št. 59/96) sme vložiti zahteva za revizijo le zoper sodbe, izdane v času od 15.5.1945 do 2.7.1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije. Višje sodišče je zato kot pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obsojenca, ki je zmotno menil, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku ugoditi glede na določbo 3. odst. 2. čl. tega zakona, ki pa se nanaša le na priznanje statusa bivšega političnega zapornika.