V predmetnem primeru ne gre zato, kdo bo končno nosil stroške izvršilnega postopka, ampak gre za izterjavo takse za dejanje, ki ga je dolžnik opravil, to je za ugovor zoper sklep o izvršbi. To takso pa mora plačati stranka, ki je dejanje opravila, v konkretnem primeru dolžnik sam.
Škodni dogodek je posledica dveh protipravnih ravnanj. Tožena stranka, ki je na podlagi 16. čl. Zakona o javnih cestah upravljalec državnih cest, je bila dolžna med drugim zagotoviti tudi opravo nalog rednega vzdrževanja državnih cest oz. nadzora nad stanjem državnih cest, a za to ni poskrbela. Kljub temu, da je bila brežina nezavarovana, četrta toženka ni ukrepala, razen s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije. Tožnik je bil premalo pazljiv glede na signalizacijo, ki ga je opozarjala na možno oviro na cestišču in glede na tedanje vremenske razmere (mokro cestišče). Neskrbnost četrte toženke tako konkurira neskrbnosti tožnika in kršitev varnostnih predpisov o vzdrževanju ceste (kršitev profesionalne skrbnosti) ne more biti manjša od tožnikove kršitve.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.
začetek postopka prisilne poravnave - dovolitev izvršbe
Iz tega določila izhaja, da izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje ni več mogoče dovoliti, po tem ko se je postopek prisilne poravnave začel. Da se je v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu, postopek prisilne poravnave zoper dolžnika že začel, pa upnik v pritožbi niti ne prereka. Odločilen je torej čas, ko sodišče o predlogu za izvršbo odloča in ne čas, ko je bil predlog vložen.
ZPP člen 151, 151/1, 151/2, 155, 155/1, 155/2, 249, 249/1, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 46/1, 47, 47/1.
stroški izvedenca - nagrada izvedenca - sklep o odmeri
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je izvedenec upravičen le do 100 točk za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v skladu s 1. odstavkom 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter do 400 točk za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega mnenja v skladu s 1. točko I. odstavka 47. člena navedenega pravilnika. Izvedenec je v svoji pritožbi zgolj pavšalno navedel, da je moral pridobiti in proučiti obsežno dodatno dokumentacijo in da je opravil zahtevno izvedensko mnenje, tega pa ni konkretiziral in izkazal, sodišče druge stopnje pa takšnih posplošenih zatrjevanj ne more upoštevati.
izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - preklic rubeža
Če izvršitelj brez upnikovega predloga razpiše ponovni rubež in ga nato na upnikovo zahtevo prekliče, ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z razpisom tega (ponovnega) rubeža.
Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. 186. člen ZOR določa, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.
Ob nastanku škode se lahko zgodi, da odškodninska obveznost še ni dospela, še ni čista. Zato ni nujno in to ta določba tudi ne pomeni, da je od trenutka nastanka škode dolžnik vedno že v zamudi.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ocenilo, kdaj je bila znana realna škoda in tožniku, razen s pavšalnim stavkom, ni povedalo zakaj šteje, da škoda še ni bila znana prej, kot pa mu jo je prisodilo.
Kdaj je bila škoda ugotovljena, je dejansko vprašanje, ki ga mora ugotoviti sodišče prve stopnje.
OZ člen 12, 30, 30/1, 203, 12, 30, 30/1, 203. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
blagovni promet - molk naslovnika - sprememba pogodbe - uzance
Tudi če bi se izkazalo, da tožena stranka res ni zavrnila spornega računa tožeče stranke, njen molk ne bi mogel pripeljati do spremembe pogodbe. Do spremembe pogodbe lahko pride namreč na enak način kot do sklenitve pogodbe. Da molk naslovnika ne pomeni, da sprejema ponudbo, pa določa 1. odst. 30. čl. OZ. Zmotno je zato stališče pritožnice, da bi uporaba 2. odst. 203. Splošne uzance za blagovni promet za tožečo stranko pomenila ugodnejšo odločitev v obravnavanem gospodarskem sporu.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba
Izvedenec je že ob ugotavljanju vrednosti nepremičnine upošteval, da gre za gostinski lokal, prav tako pa tudi, da sta dolžnika objekt nadgradila z bivalno mansardo, kar je tudi upošteval pri cenitvi zaradi pričakovanja, da bo možno gradbeno dovoljenje za mansardo pridobiti naknadno. Pri tem je izvedenec že upošteval projekt, ki sta ga dolžnika priložila predlogu kot dokaz. Zato je po oceni višjega sodišča pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnika nista z verjetnostjo izkazala precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine. Pri predlogu dolžnika za omejitev izvršbe na posamezni predmet mora dolžnik že v predlogu izkazati (in ne le z verjetnostjo), da ta predmet zadošča za poplačilo terjatve. S predloženo projektno dokumentacijo pa dolžnika res nista dokazala, da vrednost mansradnega dela nepremičnine dosega višino terjatve.