ZPPSL člen 83, 83/2, 83, 83/2. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 8, 8.
akontacija
Glede na čas, za katerega se je odmerjala akontacija nagrade
stečajnemu upravitelju (2 leti in 6 mesecev), je mogoče odmeriti
akontacijo nagrade največ v višini 12 povprečnih mesečnih plač.
Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. 186. člen ZOR določa, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.
Ob nastanku škode se lahko zgodi, da odškodninska obveznost še ni dospela, še ni čista. Zato ni nujno in to ta določba tudi ne pomeni, da je od trenutka nastanka škode dolžnik vedno že v zamudi.
Sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ocenilo, kdaj je bila znana realna škoda in tožniku, razen s pavšalnim stavkom, ni povedalo zakaj šteje, da škoda še ni bila znana prej, kot pa mu jo je prisodilo.
Kdaj je bila škoda ugotovljena, je dejansko vprašanje, ki ga mora ugotoviti sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena revizija zoper pravnomočno odločbo.
izvršilni stroški - plačilo za delo izvršitelja - preklic rubeža
Če izvršitelj brez upnikovega predloga razpiše ponovni rubež in ga nato na upnikovo zahtevo prekliče, ni upravičen do povračila stroškov v zvezi z razpisom tega (ponovnega) rubeža.
Po zaključku stečajnega postopka zoper podjetnika posameznika, le-ta ne odgovarja več za obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka in ki izvirajo iz dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika. Zato izvršilni postopek za izterjavo take terjatve zoper njega ni mogoče nadaljevati.
Pravilno je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje uporabilo določilo 31. člena ZKZ, po katerem se zakupna pogodba podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če jo nobena od strank ne odpove najmanj šest mesecev pred iztekom pogodbe. Ni namreč mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da je treba v predmetnem primeru uporabiti določbe ZOR o zakupu, saj ima o zakupu kmetijskih zemljišč ZKZ specialne določbe. Po izrecnem določilu 568. člena ZOR pa se določbe poglavja ZOR o zakupu ne uporabljajo za zakupe, ki so urejeni s posebnimi predpisi, prav zato pa v konkretnem primeru gre, ko gre za zakup kmetijskih zemljišč, ki je urejen v specialnem predpisu ZKZ.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba
Izvedenec je že ob ugotavljanju vrednosti nepremičnine upošteval, da gre za gostinski lokal, prav tako pa tudi, da sta dolžnika objekt nadgradila z bivalno mansardo, kar je tudi upošteval pri cenitvi zaradi pričakovanja, da bo možno gradbeno dovoljenje za mansardo pridobiti naknadno. Pri tem je izvedenec že upošteval projekt, ki sta ga dolžnika priložila predlogu kot dokaz. Zato je po oceni višjega sodišča pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnika nista z verjetnostjo izkazala precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine. Pri predlogu dolžnika za omejitev izvršbe na posamezni predmet mora dolžnik že v predlogu izkazati (in ne le z verjetnostjo), da ta predmet zadošča za poplačilo terjatve. S predloženo projektno dokumentacijo pa dolžnika res nista dokazala, da vrednost mansradnega dela nepremičnine dosega višino terjatve.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - nujnost ukrepa
Začasne odredbe kot sredstvo zavarovanja so izjemni ukrepi, ki jih lahko izda sodišče le ob pogojih, ki jih predvideva zakon in je potrebno posredovanje sodišča, še preden je izdana končna odločba. Zato - še posebej pa pri vprašanjih, ki se tičejo razmerij do otrok - mora sodišče skrbno presoditi, ali so podane kakšne posebne okoliščine, iz katerih izhaja, da je vprašanje vzgoje in varstva nujno urejati že z začasno odredbo. Začasna odredba mora tudi v teh postopkih ostati omejena na nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Sodišče jo torej izda le, če ugotovi, da so v konkretnem primeru podani kakšni razlogi o ogroženosti otroka, ki narekujejo, da je v vprašanje njegove dodelitve treba poseči z začasno odredbo že med samim postopkom. Navedeno izhodišče pa kaže, da za izdajo začasne odredbe ne more zadostovati izraženo mnenje otrok, pri katerem od staršev žejo ostati v primeru razveze zakonske zveze njihovih staršev.