V ponovljenem postopku bo potrebno obravnavati predvsem vprašanje, ali ni res tožeča stranka v času, ko naj bi ji škoda nastajala, protipravno zasedala spornega poslovnega prostora.
Ni utemeljena navedba tožeče stranke, da Krajevna skupnost P., ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, katerim tožeča stranka niti ne ugovarja, v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik spornega poslovnega prostora, ni pravna oseba. Po 18. čl. Zakona o lokalni samoupravi se lahko na območju občine ustanovijo ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti). Po 19.c členu omenjenega zakona statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava. Ker je v konkretnem primeru v zemljiški knjigi Krajevna skupnost P. vpisana kot lastnica poslovnega prostora, ki je predmet spora med pravdnima strankama, tožeča stranka res ni izkazala, da bi bila ona lastnica spornega poslovnega prostora.
ugovor zoper del sklepa, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo
Dejansko je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal samo v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo; v takem primeru pa 3. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Vtoževana terjatev znaša 870.661,99 SIT v pobot uveljavljani zahtevek tožene stranke znaša 1.384.871,00 SIT. Ker pa, kot rečeno, tožena stranka ni vložila nasprotne tožbe, prvostopno sodišče ni imelo možnosti za pretresanje navedb o pravici, za katero tožena stranka ni postavila pravovarstvenih zahtevkov.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 15, 38, 38/6. ZPP člen 154, 154.
stroški ugovornega postopka
Pravna podlaga odločitve o stroških ugovornega postopka ni 6.odst. 38.čl. ZIZ temveč določilo 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.