• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>
  • 441.
    VSL sodba I Cpg 253/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL06223
    ZOR člen 212, 446, 453, 212, 446, 453.
    dokaz - pogodba o prevzemu dolga
    Zatrjevano privolitev tožeče stranke k prevzemu dolga bi bilo v dani

    dejanski situaciji moč dokazovati le z izpovedbo priče, ki je bila

    pri tožeči stranki, takšno soglasje pooblaščena pravno učinkovito

    izraziti.

    Soglaša pa tudi z razlogovanjem prvostopnega sodišča o pravni naravi

    pogodbe o pristopu k dolgu ter o pravnih učinkih pogodbe o prevzemu

    dolga, v katero ne privoli upnik. Takšna pogodba sicer velja, kot to

    pravilno poudarja pritožnik, a ima naravo pogodbe o prevzemu

    izpolnitve (5. odst. 446. člena ZOR; 453. člen ZOR), kar pomeni, da

    prvotni dolžnik še vedno odgovarja upniku za izpolnitev obveznosti,

    saj upnik nasproti prevzemniku nima nobene pravice (3. odst. 453.

    člena ZOR).

     
  • 442.
    VSK sklep II Cpg 3/2005
    10.11.2005
    zavarovanje terjatev - civilno procesno pravo
    VSK01424
    ZIZ člen 15, 38, 38/6, 15, 38, 38/6. ZPP člen 154, 154.
    stroški ugovornega postopka
    Pravna podlaga odločitve o stroških ugovornega postopka ni 6.odst. 38.čl. ZIZ temveč določilo 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ.

     
  • 443.
    VDS sodba Pdp 939/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03371
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
    pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - zakonski znak kaznivega dejanja
    Če je delavcu podana izredna osdpoved PZ iz razloga po 1. alinei

    1. odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge

    obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega

    dejanja), je potrebno presojati, ali so podani znaki kaznivega

    dejanja, ne pa obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti

    delavca. Zato je zmotno tudi stališče, da je sodišče samo

    reševalo predhodno vprašanje glede obstoja kaznivega dejanja.

     
  • 444.
    VSK sodba I Cpg 326/2004
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01883
    ZPP člen 337, 337.
    pritožbena novota
    Trditve o "oderuških" obrestih, ki jih toženi stranki

    uveljavljata šele v pritožbi, so nedopustne pritožbene

    novote po 1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku

    (ZPP), saj hkrati ne navajata, da jih brez svoje krivde

    nista mogli uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.

     
  • 445.
    VDS sodba Pdp 1151/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03352
    ZPP člen 318, 318. ZDSS-1 člen 41, 41/2, 41/3, 41, 41/2, 41/3.
    prenehanje delovnega razmerja - zamudna sodba
    1. Če tožena stranka v sporu o prenehanju delovnega razmerja ne

    odgovori na tožbo v 15-dneh v skladu z 2. odstavkom 41. člena

    ZDSS-1, ampak kasneje, sodišče takega odgovora na tožbo ne sme

    zavreči, saj za tak sklep ni podlage v ZPP.

    2. Kljub dikciji 3. odstavka 41. člena ZDSS-1, ki določa, da se

    opravi poravnalni narok oz. če ni poravnalnega naroka, prvi narok

    za glavno obravnavo najkasneje v dveh mesecih od prejema odgovora

    na tožbo oz. od izteka roka za odgovor na tožbo, sodišče v

    primeru, ko tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ni dolžno

    razpisati poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo,

    ampak izda zamudno sodbo, če so podani pogoji iz 318. člena ZPP.

     
  • 446.
    VDS sodba in sklep Pdp 1221/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03376
    ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 181, 181/1, 181, 181/1.
    ugotovitvena tožba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev sprejema
    Skladno s 1. odstavkom 181. člena ZPP, ki se na podlagi 1.

    odstavka 14. člena ZDSS uporablja v postopku pred delovnimi

    sodišči, z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve

    dejstva. Zato je potrebno tožbeni zahtevek na ugotovitev

    neveljavnosti vročitve odpovedi zavreči.

     
  • 447.
    VSK sklep II Cpg 4/2005
    10.11.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01426
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/5.
    neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
    Dolžnik je v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je upnik nekvalitetno izvedel naročen posel (digitalni tisk katalogov), zaradi česar je bil dogovorjen 30% popust pri plačilu upnikove storitve, vendar dolžnik svojih ugovornih navedb dokazno ni podprl.

     
  • 448.
    VDS sklep Pdp 935/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03369
    ZDSS člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZPP člen 464, 464/1, 464, 464/1.
    kolektivni delovni spor - arbitražni dogovor - procesna predpostavka
    Reševanje spora pred arbitražo ne predstavlja postopka za mirno

    rešitev spora (kot npr. mediacija), ki je po 15. členu ZDSS

    procesna predpostavka za sodno varstvo, ampak nadomestno obliko

    sodnega varstva, saj je arbitražna odločba glede učinkov

    izenačena s pravnomočno sodno odločbo. Predloga sveta delavcev za

    odpravo kršitev pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju ob

    dejstvu, da sta udeleženca sklenila dogovor o arbitraži, ni

    mogoče zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke po 15.

    členu ZDSS, ampak na podlagi 1. odstavka 464. člena ZPP, ker je

    za odločitev v sporu pristojna arbitraža.

     
  • 449.
    VSK sodba I Cpg 325/2004
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01877
    ZZdr člen 87, 87/2-1, 99, 99/1, 87, 87/2-1, 99, 99/1.
    stroški
    Zakon o zdravilih v 87. čl. določa, da tožeča stranka

    opravlja strokovni nadzor s svetovanjem, ta pa obsega med

    drugim tudi redni nadzor kakovosti vseh zdravil tako, da se

    v petih letih vsaj enkrat preveri vsako zdravilo v prometu,

    plačnik stroškov rednega nadzora pa je pravna oz. fizična

    oseba, ki izdeluje zdravila ali jih daje v promet. Sodišče

    prve stopnje je ugotovilo, da je bila pri toženi stranki

    opravljena takšna redna kontrola oz. redni nadzor.

     
  • 450.
    VDS sodba Pdp 1505/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03341
    ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/1, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja
    Dejstvo, da naj bi delavec, zaposlen na delovnem mestu kuhar -

    picopek s tem, da je neupravičeno storniral izdane račune, storil

    kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, ne predstavlja

    okoliščine, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno

    pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (2. odstavek 83. člena

    ZDR), sploh glede na to, da naj bi tožnik tako ravnal tri leta,

    poleg tega pa ni bil edini delavec, kateremu se je tako ravnanje

    očitalo.

    Če delodajalec delavcu pred podano izredno odpovedjo PZ ne

    omogoči zagovora, pa niso podani primeri iz 2. odstavka 83. člena

    ZDR, je podana odpoved nezakonita. Delodajalec takšne kršitve ne

    more sanirati s tem, da delavcu omogoči zagovor po vročitvi

    izredne odpovedi. Podana izredna odpoved PZ učinkuje z

    vročitvijo, zato je kasnejši zagovor nesmiselen.

     
  • 451.
    VDS sodba Pdp 1412/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03344
    ZDR člen 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2, 11/1, 110, 110/1, 111, 111/1-2.
    odpoved delovnega razmerja - odpoved - vinjenost na delu
    Razlog za podajo izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR je podan, saj imel tožnik, zaposlen ne delovnem

    mestu nadzornika centralnega ogrevanja za stanovanjske bloke, v

    delovnem času v krvi več kot 2. promila alkohola. Ker bi delo v

    alkoholiziranem stanju lahko pomenilo veliko nevarnost za ljudi

    in premoženje, delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do

    izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR).

    Delodajalec je alkoholiziranost tožnika ugotovil prek

    alkotesta, ki ga je izvedla oseba, ki je imela za to

    opravljen strokovni izpit. Tožnikovo stanje bi lahko

    ugotovila npr. tudi z drugimi dokazi (izpoved prič). Vendar

    pa delodajalec nima pooblastila za odvzem telesnih tekočin

    delavcu (kot npr. odvzem krvi po Zakonu o cestnem prometu),

    zato dejstvo, da alkoholiziranosti tožnika ni ugotavljal z

    analizo krvi, ne pomeni, da je podana izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 452.
    VSL sklep I Kp 1199/2005
    10.11.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22693
    KZ člen 178, 178/2, 178, 178/2, 178, 178/2. ZKP člen 352, 352/1, 352, 352/1.
    kaznivo dejanje - žaljiva obdolžitev
    Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno na škodo tržne

    inšpektorice je bila vložena po pooblaščencu odvetniku zasebna tožba,

    pa tekom postopka na prvi stopnji kot predlog za pregon ni bila

    odstopljena pristojnemu okrožnemu državnemu tožilcu, kot je to

    predvideno v določbah 178. člena KZ. Zato je sodišče prve stopnje na

    podlagi I. odst. 252. člena ZKP to sodbo sicer po dolgotrajnem

    postopku petih let, ko je bila že enkrat izdana oprostilna sodba in

    zadeva po sodišču druge stopnje razveljavljena in vrnjena v novo

    sojenje, zasebno tožbo zavrglo. To odločitev, ker gre le za začasno

    procesno oviro, je pritožbeno sodišče potrdilo, kar pa bi sicer tudi

    samo moralo ugotoviti na podlagi 393. člena ZKP pri obravnavi

    pritožbe, v kolikor ne bi prišlo do takšne odločitve na prvi stopnji.

    Razveljavilo pa je odločbo o stroških kazenskega postopka, ker je

    glede na začasno procesno motnjo takšna odločba preuranjena, tako da

    bo moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti v nadaljnjem

    postopku, da ne bi bila zasebna tožilka prizadeta.

     
  • 453.
    VDS sklep Pdp 1358/2005
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03323
    ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6, 111, 111/1, 111/1-6.
    vrnitev na delo - začasna odredba - terjatev - odpoved delovnega razmerja
    predlagana začasna odredba ni utemeljena, ker terjatev ni

    verjetno izkazana, pa tudi iz razloga, ker tožnik predlaga, da

    sodišče z začasno odredbo ugotovi, da mu na podlagi izredne

    odpovedi PZ ni prenehalo delovno razmerje in še traja ter naloži

    toženi stranki, da ga nemudoma vrne na delo, čeprav mu je delovno

    razmerje pri toženi stranki prenehalo že pred vložitvijo predloga

    za izdajo začasne odredbe oz. bi se mu delovno razmerje v vsakem

    primeru izteklo po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen

    čas, v oktobru 2005.

     
  • 454.
    VSL sodba in sklep I Cpg 362/2005
    10.11.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05668
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 7, 7/1, 212.
    trditveno in dokazno breme
    Tožena stranka je vtoževani terjatvi ugovarjala zgolj z navedbo, da

    predložene listine, na podlagi katerih naj bi bila zavezana k plačilu

    predmetne terjatve, niso verodostojne listine, ker so predložene v

    fotokopiji in zato ne izkazujejo storitev, katerih plačilo se zahteva

    v tem postopku. Tožena stranka je tako ugovarjala formalnim pogojem

    za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temelju

    in višini vtoževane terjatve pa le pavšalno. Ob takšnem ugovoru je

    sodišče prve stopnje materialnopravno nepravilno uporabilo pravila

    ZPP o dokaznem bremenu, ko je zaključilo, da tožeča stranka ni

    izkazala pravnega temelja in višine vtoževane terjatve.

     
  • 455.
    VSL sklep II Cp 864/2005
    10.11.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50238
    Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) člen 7. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 člen 3.
    zavarovalna pogodba - regresni zahtevek
    Če zavarovanec povzroči s svojo vožnjo na cesti okoliščine, zaradi

    katerih potem pride do prometne nesreče (na vozišče povleče betonske

    stebričke z verigo, ki so zaprli določen del cestišča), izgubi

    zavarovalno kritje, ker se je odpeljal s kraja, kjer se je zgodila

    nesreča, le vprimeru, če je, predno se je odpeljal, videl, da se je

    nesreča zgodila. Kasnejše vedenje o tem, pa ne šteje kot razlog za

    izgubo pravice iz zavarovanja po tč. 3c. 1. odst. 3. čl. Splošnih

    pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97.

     
  • 456.
    VDS sklep Psp 309/2005
    10.11.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03651
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 30, 30/1, 81, 81/1, 81/1-1, 82, 30, 30/1, 81, 81/1, 81/1-1, 82.
    pritožba - razveljavitev
    Če nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

    ker prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o

    materialnopravnem zahtevku, postavljenem v tožbi, prav tako pa ni

    moč preizkusiti, na kakšni podlagi je sodišče prišlo do

    zaključka, da je podan dejanski stan po 1. alinei 1. odst. 82.

    čl. ZDSS-1, niso podani pogoji iz 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 za

    opravo glavne obravnave pred pritožbenim sodiščem.

     
  • 457.
    VSK sklep I Cpg 196/2005
    10.11.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK02277
    ZGD člen 228, 228/1, 228/7, 368, 368/1.
    delitev bilančnega dobička - nujnost delitve - presoja dobrega gospodarstvenika - okoliščine, v katerih družba posluje
    Materialno zmotno je sodišče prve stopnje razlagalo določbo 1. odst. 368. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ko se je postavilo na stališče, da je delničarjem potrebno vselej razdeliti najmanj dobiček v višini 4% osnovnega kapitala razen, če do tega ne morejo priti zaradi obveznih načinov uporabe dobička, ki so navedeni v 1. odst. 228. čl. ZGD.

     
  • 458.
    VDS sklep Psp 741/2005
    10.11.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03652
    ZPP člen 285, 339/2, 285, 339/2. ZDSS-1 člen 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84, 30/1, 72, 73, 74, 78, 81, 84.
    zahtevek - višina zahtevka - ponovna odmera
    Tožnik ne v tožbi ne v nadaljnjem postopku pred prvostopenjskim

    sodiščem ni postavil tožbenega zahtevka, zato ni jasno, o kakšnem

    tožbenem zahtevku je prvostopenjsko sodišče odločilo. ZDSS-1 v 1.

    odst. 73. čl. določa, da mora tožba vsebovati tudi zahtevek.

    Glede opredelitve tožbenega zahtevka ima zakon določbe v 2. odst.

    73. člena ZDSS-1, ki jih je potrebno uporabljati v povezavi z

    določbami 285. čl. ZPP o materialnem procesnem vodstvu s strani

    predsednika senata ter o odprtem sojenju, kar bi moralo sodišče

    prve stopnje upoštevati pri sojenju.

    Pri odločanju o pravicah s področja socialne varnosti ne gre za

    denarni zahtevek, ampak za zahtevek za priznanje določene pravice

    ter posledično dajatve (oz. višje dajatve), zaradi česar

    zavarovancem - tožnikom v tovrstnih sporih zahtevka po višini ni

    potrebno postavljati.

    Nerazumljiv izrek sodbe glede na postopkovne posebnosti

    socialnega spora pomeni kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP,

    ki ima vselej za posledico razveljavitev sodbe. Opisanih

    nepravilnosti ni mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno

    izvedbo dokazov oz. z izvedbo drugih procesnih dejanj na

    obravnavi pred sodiščem druge stopnje (1. odst. 30. čl. ZDSS-1),

    saj prvostopenjsko sodišče sploh še ni sodilo o

    materialno-pravnem zahtevku, ki sploh še ni bil postavljen in

    tudi ni odločalo o vprašanju zakonitosti obeh navedenih

    toženčevih odločb.

     
  • 459.
    VDS sklep Pdp 929/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03359
    OZ člen 82, 82/1, 82, 82/1.
    pogodba o zaposlitvi - odpravnina - razlaga pogodbe
    Pogodbeno določilo v sporazumu o razveljavitivi PZ, ki določa, da

    delodajalec delavcu izplača 4 bruto plače, ni jasno, saj iz te

    določbe ni razvidno, ali delavcu pripada znesek odpravnine v

    višini 4-ih bruto plač, ali pa le neto znesek po odvodu ustreznih

    dejatev. Zato je potrebno pri razlagi takega pogodbenega določila

    poleg jezikovne razlage upoštevati tudi namen pogodbenikov ob

    sklenitvi sporazma in okoliščine, v katerih je bil sporazum

    sklenjen.

     
  • 460.
    VDS sodba Pdp 1600/2004
    10.11.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03349
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    naklep - prenehanje delovnega dovoljenja - hujša kršitev delovne obveznosti - vinjenost na delu
    Ker je bil delavec na delu vinjen, predstavlja to hujšo kršitev

    pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2.

    al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Dejstvo, da je bil tožnik že večkrat

    opozorjen zaradi uživanja alkohola na delovnem mestu, je

    okoliščina, zaradi katere od tožene stranke ni bilo mogoče

    pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje do

    izteka odpovednega roka (1. odst. 110. čl. ZDR).

     
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>