ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0069654
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4, 132/5, 132/6. ZNVP člen 6, 6/2. ZIZ člen 141, 163c.
predhodna odredba - čas pridobitve ločitvene pravice - pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja
Pravice iz nematerializiranega vrednostnega papirja se pridobijo z ustreznim vpisom v register nematerializiranih vrednostnih papirjev, pri čemer začetek stečajnega postopka ne vpliva na veljavnost naloga za vpis, če je bil vpis v centralni register vnesen pred začetkom takšnega postopka. Podobno tudi 163.c člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ določa, da upnik pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico v izvršilnem postopku z vpisom sklepa o izvršbi oziroma sklepa o predhodni odredbi v centralni register vrednostnih papirjev.
u upnik pridobi ločitveno pravico na zarubljenih sredstvih v primeru, da je bil rubež opravljen do začetka stečajnega postopka, ta pa je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku, pri čemer je pri izvršbi na sredstva pri OPP treba upoštevati, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
Uporabo meničnih predpisov pri bianco menici je treba presojati glede na značilnost bianco menice, ki jo oblikujeta tako obligacijsko kot menično pravno razmerje, kar pomeni, da je menične zaveze podpisnikov menice, ki izvirajo iz bianco menice presojati drugače kot pri izdaji klasične popolne menice. Zlasti v primeru, ko je menični upnik prvi imetnik menice, je sporna vprašanja podpisnika menice presojati upoštevaje vsebino temeljnega posla in skladnost tega z menico in to ne le glede trasanta, temveč tudi glede poroka oziroma avalista. Tako ima tudi avalist ugovore glede skladnosti menice z osnovno pogodbo, poleg tega pa tudi ugovor nepoštene pridobitve menice.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069665
ZM člen 1, 1-3, 107. OZ člen 7, 7/1. ZIZ člen 257, 257/1.
predhodna odredba - menica dnevnica - bianco menica - lastna menica - menična izjava - zloraba pravice – poslabšanje pravnega položaja meničnega dolžnika – datum izdaje menice - zapadlost menične terjatve
Lastna menica je menica, v kateri trasat ni naveden.
Za zlorabo pravice bi šlo, če bi si v primeru izpolnitve menice v nasprotju z menično izjavo imetnik menice pridobil kakšno pravico, do katere bi sicer ne bil upravičen, in bi se zaradi tega pravni položaj samega meničnega dolžnika poslabšal.
Menica, kot jo je izpolnila tožeča stranka, je bila po svoji pravni naravi menica dnevnica, saj je bil natančno določen datum zapadlosti menične terjatve. Pri takšni menici datum izdaje menice na obseg obveznosti meničnega dolžnika ne vpliva. Določen je namreč tako, da je dan zapadlosti določen v menici. Odločilno je, da ni v nobeni obliki vezan na datum izdaje menice, kot je zapisan na menici.
menično pravo – bianco menica – prenos terjatev - prenos bianco meničnih blanketov – zastaranje menične terjatve
Sama bianco menica (dokler ni izpolnjena), ne predstavlja menice. Prenose bianco meničnih blanketov je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po pravilih obligacijskega prava o prenosu terjatve, v zavarovanje katere so bili izročeni upniku.
Zastaranje zahtevkov iz temeljnega posla ne vpliva na meničnopravno zastaranje. Menično pravni zahtevki pa ločeno zastarajo za vsakega meničnega upnika zoper vsakokratnega meničnega zavezanca Menice z datumom izdaje 13.5.1991, z dospelostjo po vpogledu, imetnica menice ni predložila v plačilo v roku iz 1. odstavka 33. člena ZM. Lahko bi jo predložila v plačilo do 13.5.1992, saj vsi menično pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez tri leta od dospelosti.
Za učinkovanje menične zaveze ni potrebna posebna pisna menična poroštvena izjava in pravilen je materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka s podpisom menice na talonu bianco menice zavezala kot menični porok-avalist, saj za nastanek avala zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis.(30. člen ZM). V okoliščinah konkretnega primera, ko se je sicer tožena stranka podpisala na menico kot menični porok, je šteti, da je ta podpis ne more materialnopravno zavezovati, saj gre za nedvomno nepošten način pridobitve podpisa tožene stranke. Tožeča stranka je vedela, da se je podpisnik pogodbe o poslovnem sodelovanju zavezal le za zavarovanje z bianco ne avalirano menico, pa je kljub temu po svojem komercialistu toženi stranki dala v podpis bianco menico na podlagi vzorčne menice, ki pa je bila bianco avalirana menica, pri čemer pa tožene stranke na to okoliščino sploh ni opozorila, na kar bi jo gotovo morala ob upoštevanju zaveze iz pogodbe o poslovnem sodelovanju.
Ni sporno, da je bil predmet leasinga tekom predmetne pravde prodan, zato so trditve, ki jih je tožena stranka v postopku postavila šele po prodaji predmeta leasinga, v vlogi z dne 12. 11. 2012, o tem, da je našla kupca, pravno nepomembne.
Trditveno in dokazno breme, da sta obe, tožeča in tožena stranka, želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta dali zapisati v pogodbi, je bilo na strani tožene stranke.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079014
ZM člen 2, 16, 32, 37, 108. ZPP člen 337, 337/1.
bianko menica – dospelost bianco menice – ugovori iz temeljnega posla – velika malomarnost pri pridobitvi menice – ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom – razpravno načelo – indici
Dospelost je bistvena sestavina menice.
Pri bianko menici mora izdajatelj pooblastiti remitenta, da izpolni menico z zakonom predvideno vsebino. Če so za izpolnitev bianko akcepta določene meje, jih upnik ne sme prekoračiti, če pa meje pooblastila niso določene, velja pravilo, po katerem sme upnik izpolniti blanket v mejah, ki jih določa narava posla, iz katerega izhaja blanket.
Razpravno načelo velja tudi glede indicev, zaradi česar sodišče ne more sklepati iz dejstev na dejstva. ne da bi za to imelo oporo v trditveni podlagi strank.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077890
ZIZ člen 29, 29/4, 272, 272/1, 272/2. ZNVP člen 38, 38/2, 47. ZTFI člen 15, 15/1. SPZ člen 132. ZOdvT tarifna številka 3466. Pravila borze člen 157, 157/1, 159, 159/1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – vrnitev vrednostnih papirjev – ničnost pogodbe – finančno zavarovanje – komisorni dogovor – lex commisoria – nagrada za vlogi v postopku izdaje začasne odredbe
Za finančna zavarovanja velja posebna (specialna) ureditev, ki velja poleg splošnih pravil za zavarovanje terjatev, in ki slednja spreminja ali dopolnjuje. Ker pri oblikovanju finančnih zavarovanjih nastopajo subjekti, od katerih je mogoče pričakovati strožjo, profesionalno skrbnost in se lahko domneva poštenost njihovega ravnanja, posebna ureditev finančnih zavarovanj ublaži kogentne določbe splošnih pravil, določene z namenom varstva šibkejše stranke v pravnem razmerju zavarovanja terjatev (npr. komisorni dogovor). Skladno z navedenim je tako tolmačiti tudi določbo 47. člena ZNVP. Ta upniku omogoča, da sam (brez sodne intervencije) in po predhodnem obvestilu zastavnega dolžnika proda zastavljeni vrednostni papir na organiziranem trgu.
Za posamezne vloge pri začasnih odredbah nagrada ni predvidena, saj v tar. št. 3466 med izrecno naštetimi postopki, v katerih je takšna nagrada možna, ni navedenega postopka za izdajo začasne odredbe.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021939
ZM člen 3, 3/2. ZPP člen 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 339, 339/1, 362, 362/2, 431.
menica - trasirana lastna menica - verodostojna listina - bianco menica - menična izjava - predložitev menice v plačilo - navajanje dejstev in dokazov - nova dejstva in dokazi
Sodišče prve stopnje je ob tem pravilno ocenilo, da je izdajatelj menice (tožena stranka) vpisan tudi kot trasat, klavzula o denarnem nakazilu („plačajte za to menico“) je nadomeščena s klavzulo o nepogojni obljubi plačila („plačam“). Zato je to menico opredeliti kot trasirano lastno menico, v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZM, ki določa, da se trasirana menica lahko izda (trasira) tudi na trasanta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076602
OZ člen 62, 63, 74, 122, 122/1, 164, 164/1, 168, 168/1, 199, 220, 239, 239/2, 243, 243/3, 246, 435, 766, 766/1, 766/3, 768/1, 769, 769/1, 769/2. ZTVP-1 člen 6, 6/1. ZPP člen 214, 214/2, 251, 285, 287, 287/4.
izvedeni finančni instrumenti – pooblastilo – pogodba o naročilu – rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz – forward exchange contract – prodajna pogodba – kršitev pogodbenih obveznosti – premoženjska škoda – obseg odškodnine – koristi – prenos pogodbe – izvedensko mnenje
Izvedeni finančni instrumenti niso nič drugega, kot pravni posli, katerih skupna značilnost je v tem, da je odmena vsaj ene pogodbene stranke odvisna od cene tujega denarja (valute), obrestne mere, določene vrste blaga ali vrednostnega papirja. Mogoče bi jih bilo opisati tudi kot izvedene finančne pravne posle. Izvedeni se imenujejo zato, ker je odmena izvedena od merila, ki je neodvisen od samega pravnega posla. Odmena je izvedena od zunanje spremenljivke, npr. od vrednosti tujega denarja. Izvedeni finančni pravni posli se torej ne imenujejo tako, ker bi bili akcesorni.
Z rokovno ali terminsko prodajo in nakupom deviz (angl. forward exchange contract) se proda ali nakupi določen znesek deviz po že v času sklenitve pravnega posla določenem tečaju. Izročitev deviz in plačilo teh deviz se opravita šele po preteku roka ali po nastopu termina. V bistvu gre za prodajno pogodbo, katere predmet je tuj denar. Devizni rokovni ali terminski pravni posel po svoji pravni konstrukciji sam po sebi ne prinaša posebnega dodatnega tveganja, niti ga ne zmanjšuje. Služi lahko zmanjšanju tveganja ali pa tveganje povečuje. Oboje je odvisno od okoliščin.
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. En in drug pravni posel ureja sicer OZ, vendar vsakega posebej in vsakega precej drugače. Med obema ni nobenega samodejne povezave: pogodba o naročilu je lahko (in celo pogosto je) pravni temelj za pooblastitev (in izstavitev pooblastilne listine), ne pa nujno. Predvsem pa se razlikujeta glede učinkov. Pooblastilo ureja le upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
Bistvo ureditve po 101. členu ZTFI predstavlja izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.
Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic.
bianco menica – lastna trasirana menica – kraj plačila – menica brez protesta – ugovori iz temeljnega razmerja – bistvene sestavine menice – nadomestne bistvene sestavine
Kraj plačila ni tista bistvena menična sestavina menice, brez katere bi bila menica neveljavna; gre namreč za nadomestno oz. domnevano bistveno sestavino, za katero, če ni navedena v menici, vsebuje zakon predpostavko, in sicer v tretjem odstavku 2. člena ZM.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0077793
ZIZ člen 40, 40/2, 40/4, 41a, 41a/2, 61, 61/4. ZPP člen 9, 11, 286, 286/4, 286/6, 286a, 286a/1, 302, 302/1. ZM člen 78.
obstoj stranke – navedba transakcijskega računa – menica – bianco menica – lastna menica – indosirana menica – ugovori iz temeljnega posla – ugovor zastaranja – prvi narok – res iudicata
Pomembno je predvsem, da upnik sam označi transakcijski račun, na katerega naj se izterjani znesek nakaže, ne pa da bi moralo sodišče iskati številko računa. To plačilo je prinosnina, zato mora biti povsem jasno, na kateri račun naj se znesek nakaže, da bo izpolnitev pravilna. Že jezikovno in logično pa je jasno, da je prvi narok lahko samo eden, vsi nadaljnji ne more biti več prvi.
Po preložitvi ne more več iti za prvi narok. Prvi narok za glavno obravnavo je tako samo dejansko prvi narok.
Če tožena stranka meni, da menice S. d.o.o. ne bi smel indosirati zaradi neobstoja terjatve, bi to morala uveljavljati proti S. d.o.o., kot gospodarski subjekt pa se zaveda ali bi se vsaj morala zavedati pomena menice in njenih posledic, še posebej če je menica indosirana (kot je v menični izjavi izrecno dovolila), in zato proti indosatarju ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja.
Zastaranje terjatve po osnovnem poslu je ugovor iz temeljnega razmerja, ki pa ga tožena stranka zoper tožečo stranko ne more uveljavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0059967
OZ člen 1019, 1019/3, 1021, 1022, 1022/1, 1022/2. ZFPPIPP člen 254, 296, 296/2. ZPPSL člen 112.
poroštvo – porok in plačnik – poroštvena obveznost - stečaj glavnega dolžnika – zapadlost terjatve – menica – bianco menica
V posledici začetka stečajnega postopka so vsi še nezapadli obroki po kreditnih pogodbah zapadli zgolj za glavnega dolžnika, ne pa tudi za poroka. Porok navkljub stečaju glavnega dolžnika še vedno odgovarja za dolg skladno s prevzetimi obveznostmi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077747
ZPP člen 285. OZ člen 35, 38. ZM člen 16.
menični spor – ugovori iz osnovnega razmerja – pogodba o finančnem lizingu – indirektni finančni lizing – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – predmet lizinga – bodoča premičnina – ničnost pogodbe – materialno procesno vodstvo
Sodnik ne krši svoje nepristranskosti, če stranke opozori, da niso navedle odločilnega dejstva. Gre za t.i. „odprto sojenje“, ki ima podlago v materialnem vodstvu pravde in temeljnih načelih ZPP.
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožena stranka ni sodelovala niti pri izbiri predmeta lizinga niti pri izbiri dobavitelja, zato bi bilo od nje neutemeljeno pričakovati, da bo nosila odgovornosti glede neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve predmeta lizinga.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076019
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 27.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina - akcept
Trasat ne postane menični dolžnik že s tem, ko je na menici zapisan kot trasat, temveč mora menico sprejeti/akceptirati. Dokler trasat menice ne akceptira, ni menično zavezan in ni dolžan plačati.
V obravnavanem primeru tožeča stranka predlogu za izvršbo menice ni priložila, temveč jo je v njem le označila, zato izvršilno sodišče njene vsebine ni preverjalo. V takšnem primeru je v postopku izdaje predhodne odredbe dopustno presojati, ali menica izpolnjuje pogoje za verodostojno listino in ali je tako podana neizpodbitna domneva obstoja nevarnosti.
Menica, iz katere ne izhaja menična zaveza trasata, ne predstavlja verodostojne listine, ki bi lahko bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi zoper trasata.
Nepravilno izpolnjena (bianko) menica ni menica (vrednostni papir).
Poleg tega, da za stališče, da pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica, ni mogoče več sanirati, argumentov ni, bi tako stališče pomenilo tudi izgubo pravic meničnega upnika, ki nima zakonske podlage, je pa tudi v nasprotju z enim od temeljnih načel civilnega prava, načelom dispozitivnosti.
Dejstvo, da je bila (izročena bianko in enkrat že izpolnjena) menica pozneje predrugačena (dopolnjena – še enkrat izpolnjena, ne spreminja dejstva, da o obveznosti, izvirajoči iz (pravilno izpolnjene izročene neizpolnjene - bianko) izročene menice (z zapadlo – dospelo - menično obveznostjo), še ni bilo meritorno odločeno (pravnomočno odločeno je bilo o obveznosti iz listine, ki (še) ni bila menica, ki še ni bila izročena kot vrednostni papir).
Izdajatelj lastne menice je odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice.
Ker zakon o zahtevku, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne dopušča ponovnega odločanja, so za presojo, o čem je bilo že razsojeno, odločilne okoliščine (lastnosti), ki določajo zahtevek določajo njegove meje in/oziroma okoliščine, ki ga identificirajo (istovetijo). Gre za določenost (meje, identifikacijo) zahtevka v subjektivnem smislu (stranke postopka) in objektivnem smislu (sam zahtevek – v ožjem smislu), pri slednjem pa za kvantitativno določitev (meje, identifikacijo) in kvalitativno določitev (meje, identifikacijo). V kvalitativno določitev zahtevka pa sodi (med drugim) tudi (ne)zapadlost (dospelost, skadenca) dajatve (pri dajatvenih zahtevkih).
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076014
ZTFI člen 206, 241. OZ člen 780, 803. ZPP člen 188, 188/2, 158.
zahtevek za vrnitev delnic – zakonita zastavna pravica – izvedeni finančni instrumenti – pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Borznoposredniška hiša ima zakonito zastavno pravico tudi za terjatve glede nakupa izrednih finančnih instrumentov, če so bili ti kupljeni v zvezi s pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
Menica spada med strogo formalne pravne posle. Zaradi načela formalnosti vsebine menice ni mogoče razlagati. Nesprejemljiv je predlog, da se pri presoji njene veljavnosti upošteva vsebina menične izjave in vsebina vloge, s katero je bila poslana na unovčenje.
Listina, ki ni menica, nima menično pravnih posledic, se ne more uporabiti kot menica in zanjo pravila meničnega prava ne veljajo.