odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sestopanje po lestvi – dolžnost postavitve izvedenca
Stališče sodbe, da sestopanje po lestvi, četudi je vlažna, ne predstavlja nevarne dejavnosti oziroma uporabe nevarne stvari, pravilno upošteva uveljavljeno stališče teorije in sodne prakse, po katerem objektivna odgovornost ni določena za vsako nevarnost, pač pa le za posebno, od normalne večjo nevarnost, ki je posledica dejstva, da določene stvari ali dejavnosti kljub povečani skrbnosti ni mogoče imeti pod nadzorom in ne odvrniti škode, ki izvira iz nje.
Ob prenehanju zavarovane terjatve v materialnem smislu preneha tudi hipoteka – za njeno formalno prenehanje zaradi načela javnosti pa je potreben izbris iz zemljiške knjige. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za prenehanje zavarovane terjatve, saj iz kreditne pogodbe izhaja odpoklicno upravičenje, ki toženi stranki omogoča doseči predčasno dospelost terjatve.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo – objektivni pogoj – subjektivna nevarnost – skrivanje in odtujevanje premoženja
Začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve lahko upnik izposluje, če poleg verjetne izkazanosti terjatve (t. i. objektivni pogoj) izkaže nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja, ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (t. i. subjektivna nevarnost). Upnik nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070744
OZ člen 937, 937/1, 946, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 27.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – začetek veljavnosti zavarovalne pogodbe – obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino – trditveno in dokazno breme – predložitev listine – edicijska dolžnost
Ker je bilo v konkretnem primeru v zavarovalni pogodbi izrecno dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, premija pa je bila plačana 15. 3. 2010, je obveznost zavarovalnice nastopila šele 16. 3. 2010.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse – ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je v zavrnitvi ugovora tožečo stranko pravilno podučilo, da je mogoče vložiti ugovor le iz razloga že plačane sodne takse oz. njene napačne odmere.
ZIZ člen 38a, 38a/1, 38a/3, 87, 87/2, 91, 91/1, 91/2, 291, 291/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 83, 83/1, 83/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 2, 2-5, 4, 4/2.
varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - izvršitelj - zahteva za odločitev o varščini - več izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - večkratni rubež premičnin - združitev izvršilnih zadev pri izvršitelju - zaznamba rubeža premičnin - obligatorna združitev izvršilnih zadev zoper istega dolžnika - vrstni red pridobitve zastavne pravice na premičninah - potrebnost izvršilnega dejanja
Kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev.
Pri določitvi varščine za plačilo dela in stroškov izvršitelja je treba upoštevati tudi, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost - vzročna zveza – izključna krivda
Zavarovanka tožene stranke s svojim načinom vožnje ničesar ni prispevala k nastanku škodnega dogodka in tudi ni mogla pričakovati, da jo bo prvotožnik z motornim kolesom in z veliko hitrostjo prehiteval po desni strani, kjer so bili tudi parkirani osebni avtomobili in brez zaviranja trčil v parkirano vozilo. Ne samo, da je prvotožnik grobo kršil predpise o hitrosti in nepravilnem prehitevanju po desni strani, vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja, brez registriranega motorja in brez varnostne čelade. Vožnjo v takih okoliščinah je potrebno oceniti kot brezobzirno. Pravilen je zato zaključek sodišča, da je do prometne nezgode prišlo po izključni krivdi prvega tožnika.
Vsaka stranka mora predhodno sama kriti stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. Dokaz z zaslišanjem priče B. Z. je predlagala tožeča stranka, kar pomeni, da je predhodno sama dolžna nositi stroške, povezane s prihodom navedene priče na sodišče.
Glede na izid postopka pa o povračilu stroškov odloči sodišče le na določeno zahtevo stranke, v kateri mora opredeljeno navesti, za katere zahteva povračilo in sicer najpozneje do konca glavne obravnave. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da tožeča stranka potnih stroškov priče Z. do konca glavne obravnave ni priglasila, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo materialnopravne podlage, da jih je naložilo v plačilo toženi stranki glede na tožnikov uspeh v pravdi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013243
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Izstopa iz jarka z vertikalnimi stenami, globine 60-90 cm (kjer je tožnik iz jarka izstopal in se pri tem poškodoval, pa je bil jarek globok približno 80 cm) s sipkim materialom na delu, kamor bi se delavec oprl, brez ustreznih pripomočkov (na primer stopnice), ni mogoče opredeliti kot enostavnega oziroma običajnega, za katerega delavcu ne bi bilo potrebno zagotoviti ustreznih delovnih sredstev oziroma opreme. Ker prvotožena stranka tožniku ni zagotovila varnega izstopa iz gradbenega jarka, je podana njena krivdna odgovornost, saj mu ni zagotovila vseh pogojev za varno delo.
pripadajoče zemljišče – postopek določitve pripadajočega zemljišča – funkcionalno zemljišče – pravica uporabe – pripadajoče zemljišče k enostanovanjski stavbi
Možna je določitev pripadajočega zemljišča k enostanovanjski stavbi.
Tako iz akta nasprotne udeleženke o določitvi zemljišča, ki je neposredno namenjen za redno rabo obravnavanih stavb, ki je bilo tudi izhodiščna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča v okviru denacionalizacijskega postopka, kot tudi iz denacionalizacijske odločbe izhaja, da predstavlja funkcionalno zemljišče k objektom parc. št. 1689/365 oziroma k obravnavanim objektom nepremičnina parc. št. 1689/876. Prav zato to zemljišče ni pripadlo denacionalizacijskim upravičencem. Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo, da navedena upravna akta sicer ne predstavljata odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, vendar pa izkazujeta, da je nasprotna udeleženka sama štela zemljišče parc. št. 1689/876 za funkcionalno zemljišče k stavbam predlagateljic. Ugotovilo je tudi, da predlagateljici že od nakupa parcele uporabljata navedeno zemljišče oziroma ga imata v posesti in da se v vsem tem času raba ni spreminjala.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – zamuda roka za ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi – povračilo stroškov prič – nedovoljene pritožbene novote – vročilnica
Dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, v pritožbi pa kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
Prvo sodišče je ugotovilo, da se je tožnica na podlagi medsebojne pogodbe o delu zavezala plačati tožencu za vsako uro opravljenega dela 35,00 EUR neto in da so po njunem dogovoru vsi stroški v zvezi s toženčevim delom (stroški prevoza, izdaje vize in bivanja) bremenili tožnico kot naročnico toženčevih storitev. Ob takšni ugotovitvi je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da so vtoževani stroški predstavljali tožničine pogodbene obveznosti.
izpodbijanje skupščinskih sklepov delniške družbe – informacijska pravica – delničarjeva pravica do obveščenosti – kršitve pravice do obveščenosti delničarja – časovna omejenost uveljavljanja delničarjeve pravice do obveščenosti – vprašanja postavljena izven skupščine – konkludentna potrditev odgovora poslovodstva – konkludentno ravnanje
Delničarjeva pravica do obveščenosti se uresničuje z ustrezno informacijsko zahtevo (vprašanjem), ki mora izpolnjevati tri predpostavke: 1) delničar jo mora uveljavljati na skupščini; 2) nanašati se mora na zadeve družbe ali na pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami; 3) zahtevana informacija mora biti potrebna za presojo dnevnega reda. Pravica do obveščenosti delničarja torej ni absolutna pravica, temveč je omejena tako glede svojega predmeta, kot časa izvrševanja. Slednje konkretno pomeni, da bo poslovodstvo delniške družbe zavezano dati informacijo posameznemu delničarju le tedaj, ko jo bo ta od nje na skupščini zahteval. Zahteva za odgovore, ki jo bo delničar dal pred skupščino ali po njej tem časovnim omejitvam ne ustreza.
Tožeča stranka je na skupščini postavila vprašanja in na njej tudi zahtevala odgovore s tem, ko je v dopisu navedla, naj poslovodstvo na pisna postavljena vprašanja odgovori na skupščini. Tako opisano ravnanje tožeče stranke, kot samo dejstvo, da je bil njen dopis priložen k zapisniku o skupščini, ne ustreza jasno izraženi zahtevi, da morajo biti vprašanja postavljena na sami skupščini. Tožeča stranka bi morala vprašanja, ki jih je pred skupščino naslovila na poslovodstvo na skupščini ponoviti ali vsaj na skupščini izrecno zahtevati, da ji poslovodstvo na vsa predhodno pisno zastavljena vprašanja odgovori.
Pojem konkludentnega ravnanja je pravni standard, katerega napolnjenost presoja sodišče glede na dejanske (ne pravne) trditve pravdnih strank.
Otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak gre za prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi. Namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka se je tako spremenil, da ni več pravilen pristop, ki pri določitvi preživninske obveznosti staršev upošteva otroški dodatek, odmerjen družini pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke ter premoženje članov družine.
sodna ureditev meje – ureditev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje po zadnji mirni posesti – vrednost spornega mejnega prostora – zavrnitev dokaznega predloga
V obravnavanem primeru vrednost spornega mejnega prostora presega 4.000,00 EUR, soglasje nasprotnih udeležencev za ureditev meje po močnejši pravici pa ni bilo podano. Zato je sodišče prve stopnje pri ureditvi meje pravilno izhajalo iz zadnje mirne posesti udeležencev.
Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da med strankama ni sporno, da toženec vse od 20. 12. 2013 že plačuje preživnino v višini 280,00 EUR. Nato pa je z utemeljitvijo, da gre za oblikovalno in ne dajatveno sodbo, odločilo, da se ta plačila pri oblikovanju sodbenega izreka ne upoštevajo. To pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. Dejstvo plačevanja preživnine v višjem znesku, kot je bil določen vse do izdaje izpodbijane sodbe, je namreč zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti. Na ta plačila se zato pritožnik v morebitnem izvršilnem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati.
Pri odločanju o tem, ali se sprememba tožbe dovoli, mora sodišče upoštevati učinkovito pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja ter načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka.
zastaranje – zastaralni rok – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
„Nezmožnost odprtja TRR zaradi statusa s.p. (bil je blokiran) in poslovna nesposobnost“, s čimer tožnik utemeljuje nepremagljivo oviro, ni nepremagljiva ovira, zaradi katere upnik ne bi mogel sodno uveljavljati zahteve za izpolnitev.
Do nadomestne izpolnitve je prišlo, še preden je tožeča stranka postala insolventna, zaradi česar ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.
Zato ni relevantno, kdaj sta pravdni stranki izvedli pobot medsebojnih terjatev, saj bi te po 261. členu ZFPPIPP veljale za pobotane tudi v primeru, če nobena od pravdnih strank ne bi podala pobotne izjave.
Pravdni stranki sta z dogovorom na avtonomen način uredili medsebojno razmerje. Ker ta ni v nasprotju z Ustavo, kogentnimi predpisi ali moralnimi načeli, pa tudi razveljavljen ni bil, ga je toženec dolžan izpolniti v vsem, kot se glasi.