pobotni ugovor – načelo dispozitivnosti – odločanje v mejah zahtevka – extra petitum – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje
Dokazni postopek je pokazal, da je tretja toženka ves čas lahko uporabljala sporno nepremičnino najmanj v obsegu svojega solastninskega deleža, da ji tožnik nikoli ni onemogočal ali preprečeval bivanja v sporni hiši, da je z njegovim bivanjem v hiši soglašala, plačila uporabnine pa doslej ni zahtevala. Pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da zaradi tožnikove uporabe nepremičnine ni bila prikrajšana.
Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da med strankama ni sporno, da toženec vse od 20. 12. 2013 že plačuje preživnino v višini 280,00 EUR. Nato pa je z utemeljitvijo, da gre za oblikovalno in ne dajatveno sodbo, odločilo, da se ta plačila pri oblikovanju sodbenega izreka ne upoštevajo. To pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. Dejstvo plačevanja preživnine v višjem znesku, kot je bil določen vse do izdaje izpodbijane sodbe, je namreč zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti. Na ta plačila se zato pritožnik v morebitnem izvršilnem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - potek prometne nesreče - okoliščine prometne nezgode - substancirana trditvena podlaga - dokazni predlog - informativni dokaz - vzročna zveza - dokazni standard - odmera odškodnine - minimalni trk - nihajne poškodbe - dokaz z izvedencem - nateg vratnih mišic - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah
Ob izostanku konkretnejših navedb o tem, v katerem delu se toženka ne strinja z opisom tožnikov glede okoliščin prometne nesreče in zakaj, ter hkrati povsem pavšalni utemeljitvi razlogov za zaslišanje priče, gre po svojem bistvu za informativen dokaz, ki ga sodišče ne sme upoštevati. Dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne more pa njihova izvedba nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage oziroma (razen, kadar so za to podani upravičeni razlogi, o obstoju katerih pa v konkretnem primeru ni moč govoriti) šele predstavljati „vira“ za njihovo oblikovanje.
Dokazni standard obstoja vzročne zveze je standard pretežne verjetnosti.
motenje posesti – motilno ravnanje – aktivna legitimacija za tožbo – posestnik – pravna oseba – posredni posestnik – družbenik kot posredni posestnik
Čeprav je tožnik edini tožničin družbenik, ga ni mogoče obravnavati kot posestnika. Posest ima namreč lahko le pravna oseba, ne pa njeni organi ali družbeniki. V tem primeru je posest pridobila tožnica, ki je tudi izvajala dejansko oblast nad najetim prostorom, v katerem je opravljala svojo gostinsko dejavnost. Dejstvo, da je (tudi) tožnik razpolagal s ključi in varnostno kodo, kar je tožniku sicer omogočilo prihajanje v najeti prostor in nadzor nad njim, ni bistveno. Takšna posestna dejanja, ki jih tožnik ni izvrševal v svojem imenu, pač pa za tožnico, ne predstavljajo pravno varovane posesti. Tožnik v tem primeru nima niti položaja posrednega posestnika, kot napačno ugotavlja izpodbijani sklep.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VSL0066160
ZIZ člen 64, 64/1, 73. ZN člen 3, 49, 60, 60/3, 64. ZZK-1 člen 41, 149. SPZ člen 23.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izvršba na nepremičnine - javna listina - zasebna listina - overitev podpisa - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – vknjižba lastninske pravice
Overitev podpisa na zasebni listini je po sami vsebini in razlagi v bistvu overitev vsebine in obličnosti zemljiškoknjižnega dovolila, ta del pa predstavlja zasebno listino, ki ima naravo javne listine.
Že pred vknjižbo oziroma od trenutka, ko izvedo za razpolaganje, začne ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0069101
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/2, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2, 221b/2-1. ZPP člen 133, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4.
pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – faza odločanja o ugovoru – domneva umika ugovora – neplačilo sodne takse – vročitev – fikcija vročitve – poenostavljena prisilna poravnava – kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - razrešitev - poslovodna oseba
Tožnica je bila razrešena s funkcije predsednice uprave s sklepom iz krivdnih razlogov. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odpravnine v višini šest mesečnih bruto plač na podlagi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker je štelo, da je sklep o razrešitvi tožnice iz krivdnih razlogov pravnomočen in zato sodišče vanj ne more posegati. To stališče je materialnopravno zmotno. V sporu o pravici do odpravnine zaradi neutemeljene razrešitve s funkcije predsednice uprave družbe mora sodišče presojati, ali je bila razrešitev utemeljena.
preprečevanje nasilja v družini – procesna sposobnost stranke – dvom v procesno sposobnost stranke
Procesna sposobnost ni enaka poslovni sposobnosti. Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Sodišče mora med postopkom na procesno sposobnost stranke ves čas paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v danem primeru še vedno obstaja sum o pomanjkanju procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca. Zato naj sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovi, če je podana procesna sposobnost nasprotnega udeleženca. Če bo sodišče ugotovilo, da je ni, naj spelje postopek po določilu 81. in 82. člena ZPP, nato pa o predlogu predlagatelja ponovno odloči.
preplačilo - vračilo preveč izplačane plače - plača - plačilo za delo - neupravičena obogatitev - brezposelnost - nadomestilo pri zavodu - neupravičena obogatitev - reparacija - pravnomočna sodba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Odločba, s katero je bilo toženki priznano nadomestilo za brezposelnost, je bila odpravljena. Zavod RS za zaposlovanje je odločil, da mu je tožeča stranka kot toženkin delodajalec dolžna vrniti znesek toženki nakazanega nadomestila v času, ko je bila kot brezposelna prijavljena pri zavodu. Tožeča stranka je obveznost zavodu za plačilo zneska poravnala. Ta znesek vtožuje od toženke v tem sporu. Toženka je bila obogatena v smislu določbe 190. člena OZ, saj je za sporno obdobje prejela dvakratno plačilo, najprej nadomestilo od zavoda, nato pa še celotno plačo od svojega delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tožeča stranka je tožnici po pravnomočni sodbi toženki, brez znižanja prejetega nadomestila za brezposelnost, poravnala pripadajoče prejemke iz delovnega razmerja). Zato je tožbeni zahtevek na vrnitev zneska nadomestila, ki ga je tožeča stranka morala vrniti zavodu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, utemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za izostanek z naroka – bolezen odvetnika
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le, če je zamuda opravičljiva. Upravičeno zamudo povzroči le upravičen vzrok, ki ga lahko predstavlja naključje, dogodek, ki ga stranka ni zakrivila s svojim ravnanjem, oziroma ki ga stranka, kljub izkazani zadostni skrbnosti, ni mogla predvideti niti preprečiti.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja kršitev iz 8. člena ZPP. V zvezi z očitano kršitvijo delovnih obveznosti, ki se nanaša na sporni dogodek pri opravljanju dela na blagajni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izpoved oškodovanke o izročitvi spornega zneska tožnici v nasprotju z videoposnetkom. Dejstvo, da na posnetku kamere ni vidna izročitev denarja, ne pomeni, da je izpoved priče-oškodovanke v nasprotju s takšnim dokazom. Posnetki kamer sami po sebi ne morejo imeti odločilne dokazne vrednosti, saj izostanek neposrednega dokaza o tem, da naj bi oškodovanka tožnici izročila navedeni znesek, ne pomeni, da tega dejstva ne morejo potrditi drugi dokazi. Četudi kak dokaz sam zase nima zadostne dokazne moči, jo ima lahko skupek več dokazov, če zaključena veriga ustvarja celotno sliko, ki si jo sodišče ustvari z uporabo določbe 8. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do izpovedi prič in oceniti njihov pomen. Sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem delu ni zgradilo na vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost njegove odločitve.
izpodbijanje skupščinskih sklepov delniške družbe – informacijska pravica – delničarjeva pravica do obveščenosti – kršitve pravice do obveščenosti delničarja – časovna omejenost uveljavljanja delničarjeve pravice do obveščenosti – vprašanja postavljena izven skupščine – konkludentna potrditev odgovora poslovodstva – konkludentno ravnanje
Delničarjeva pravica do obveščenosti se uresničuje z ustrezno informacijsko zahtevo (vprašanjem), ki mora izpolnjevati tri predpostavke: 1) delničar jo mora uveljavljati na skupščini; 2) nanašati se mora na zadeve družbe ali na pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami; 3) zahtevana informacija mora biti potrebna za presojo dnevnega reda. Pravica do obveščenosti delničarja torej ni absolutna pravica, temveč je omejena tako glede svojega predmeta, kot časa izvrševanja. Slednje konkretno pomeni, da bo poslovodstvo delniške družbe zavezano dati informacijo posameznemu delničarju le tedaj, ko jo bo ta od nje na skupščini zahteval. Zahteva za odgovore, ki jo bo delničar dal pred skupščino ali po njej tem časovnim omejitvam ne ustreza.
Tožeča stranka je na skupščini postavila vprašanja in na njej tudi zahtevala odgovore s tem, ko je v dopisu navedla, naj poslovodstvo na pisna postavljena vprašanja odgovori na skupščini. Tako opisano ravnanje tožeče stranke, kot samo dejstvo, da je bil njen dopis priložen k zapisniku o skupščini, ne ustreza jasno izraženi zahtevi, da morajo biti vprašanja postavljena na sami skupščini. Tožeča stranka bi morala vprašanja, ki jih je pred skupščino naslovila na poslovodstvo na skupščini ponoviti ali vsaj na skupščini izrecno zahtevati, da ji poslovodstvo na vsa predhodno pisno zastavljena vprašanja odgovori.
Pojem konkludentnega ravnanja je pravni standard, katerega napolnjenost presoja sodišče glede na dejanske (ne pravne) trditve pravdnih strank.
ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprememba preživninske obveznosti - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - preživninske možnosti staršev - nezaposlenost - pridobitne sposobnosti - ugotavljanje okoliščin - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana je situacija, ko toženec izkazuje, da so se mu prihodki zmanjšali, od aprila pa jih nima več, tožeča stranka pa trdi ravno nasprotno, da toženec nima finančnih težav in to utemeljuje z rednim plačevanjem preživnine in načinom življenja toženca. Sodišče tega ni presojalo in sodba o tem nima razlogov.
povrnitev škode – odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči otrok do sedmega leta starosti
Kadar škodo povzroči otrok, mlajši od sedem let, se starši ne morejo razbremeniti odgovornosti za njeno povrnitev z dokazom, da so izvrševali potreben nadzor. Ker je bil vzrok škode v ravnanju otroka, ni šlo za višjo silo, za katero objektivno odgovorna oseba ne odgovarja.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013250
ZDSS-1 člen 5, 5/2. ZDR člen 57. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – plačilo odškodnine
Tožnik ni zaposlen pri drugi toženi stranki, torej ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določb 5. člena točka b ZDSS-1, ki določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oz. njegovimi pravnimi nasledniki. Spor med tožnikom in drugim tožencem ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem, prav tako pa tudi ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po 2. odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni pristojno za sojenje v sporu tožnika zoper drugega toženca zaradi izplačila odškodnine.
OZ člen 3, 9, 82, 190, 249. ZPP člen 2, 154, 154/1, 161, 359.
razlaga pogodbenega določila - skupni namen pogodbenih strank - opredelitev pravne narave pogodbenega določila - pogodbena kazen ali odškodnina ali dogovor - prosto urejanje obligacijskih razmerij - neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - odpadla pravna podlaga - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev pravdnih stroškov - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Dogovorjeno plačilo zneska 28.590,00 EUR ne predstavlja pogodbene kazni niti odškodnine (kot jo v pogodbah poimenujejo stranke), temveč gre za pogodbeno dogovorjeno obveznost plačila določenega denarnega zneska, za katero so se pravdne stranke dogovorile v okviru prostega urejanja svojih obligacijskih razmerij. Obveznost plačila je bila dogovorjena pod odložnim pogojem (če prodajalca ne postaneta lastnika nepremičnine parc. št. 1171/1 oziroma če posledično kupec ne bo postal njen lastnik), in sicer z namenom zavarovanja kupca za primer neuspešne pridobitve lastninske pravice na vseh treh želenih nepremičninah, ki so zanj le skupaj predstavljale uporabno vrednost. Takšna razlaga pogodbenega določila ustreza tudi skupnemu namenu pogodbenih strank, ki je ključen pri razlagi spornih pogodbenih določil.
Čeprav je sodišče prve stopnje stroške tretje tožene stranke upoštevalo pri odmeri nagrade njenega odvetnika, ima tretje tožena stranka pravico do povrnitve vseh stroškov, ki so ji v postopku nastali. Glede na to, da je tožeča stranka v razmerju do prve in druge tožene stranke uspela, v razmerju do tretje tožene stranke pa ne, je dolžna tretje toženi stranki povrniti eno tretjino stroškov, ki so sicer nastali toženim strankam, zastopanim po istem odvetniku
Pri padcu petletnega otroka ne gre za nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, vendar to ne pomeni, da mora biti nadzor in neposredno varstvo vzgojiteljice v vsakem trenutku takšno, da bo možnost poškodbe absolutno izključena, saj je to nerealno in neživljenjsko. Pritožnikova navedba, da bi lahko vzgojiteljica ob neposredni navzočnosti tožnika ujela in preprečila poškodbo je nerealna, saj bi tak očitek pogojeval zahtevo po vzgojiteljici ali varuški za vsakega otroka, da bi lahko vzgojno varstvene ustanove takšne dogodke popolnoma izključile.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083361
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pomanjkljivi razlogi - pravica do pritožbe - opredelitev do izvedenskega mnenja - cenilec gradbene stroke - višina odškodnine - metoda ocenjevanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pavšalno navedlo, da je izvedenec pojasnil izračun posameznih postavk. Zakaj je sodišče tožniku priznalo obe postavki, ki izhajata iz izvedeniškega mnenja, sodišče ni obrazložilo, niti ni jasno, zakaj je sodišče tako ravnalo.