redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev delovnega mesta zaradi reorganizacije delodajalca predstavlja zadosten in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Potrebnosti oziroma smotrnosti sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela pa sodišče ne more presojati, ker so te odločitve v pristojnosti delodajalca.
Morebitni dogovor o ohranjanju zaposlitve tožnika pri toženi stranki ne izključuje možnosti odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker to izhaja iz njegove vsebine. Dogovor (in aneks) o ohranitvi zaposlitve tožniku pri toženi stranki toženo stranko zavezuje (zlasti zato, ker je bil sklenjen namesto plačila kupnine za tožnikov poslovni delež v toženi stranki). Vendar te zaveze ni mogoče šteti za prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz zakonitih razlogov, ki so opredeljeni v ZDR-1, saj se tej pravici tožena stranka ni izrecno odpovedala. Prekršitev z dogovorom prevzete obveznosti (ki je možna tudi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca) je, kot izhaja iz dogovora oz. aneksa, sankcionirana le z eventualnim plačilom pogodbene kazni.
Dolžnost sodišča je, da sklep, s katerim odloča tudi o nagradi, ki jo odmeri izvedencu, obrazloži. Stranka ima pravico izvedeti, zakaj je sodišče izvedencu priznalo stroške, še posebno, ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v V. poglavju določa povrnitev stroškov in odmero nagrade v razponu.
ZUPJS člen 16, 16/1, 16/1-3, 20, 24, 24/1. ZVrt člen 32.
otroški dodatek - znižanje plačila vrtca
Glede na tožnikovo uvrstitev v dohodkovni razred je tožena stranka pravilno odločila o tožnikovi zahtevi za znižanje plačila vrtca. Zato tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna plačilo za program vrtca za otroke v nižji višini cene programa, ni utemeljen.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Ker je odločba z dne 22. 6. 2001, s katero je toženec odločil, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine od 27. 5. 2001 dalje, pravnomočna, toženec ne glede na podatke srbskega nosilca zavarovanja (srbski nosilec zavarovanja je toženca z dopisom 3. 11. 2011 obvestil o tožnikovem obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 22. 6. 2001), v določbi 156. člena in 157. člena ZPIZ-1, za poseg v pravnomočno odločbo in za odločitev, da se mu z 27. 5. 2001 ustavi izplačevanje oz. da se mu od 27. 5. 2001 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, ni imel podlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožnik (zavarovalni zastopnik) ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov (v decembru je izpolnil 9 % plana, januarja le 26 %), dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno (strank ob poteku zavarovanj ni poklical za podaljšanje polic; moral se je voziti iz kraja v kraj, ker ni znal pripraviti polic na računalniku, ...). Zato je bil podan utemeljen razlog po 2. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (razlog nesposobnosti) za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
delovni invalid - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, stanje se še poslabšuje. Zato pri tožniku še nadalje traja stanje invalidnosti kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Tožnik ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, pri njem je še nadalje podana I. kategorija invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine. Tožena stranka je zmotno ugotovila, da se je tožniku zdravstveno stanje izboljšalo in da je ponovno postal zmožen za delo, zato sta izpodbijani odločbi tožene stranki na razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti nezakoniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnica je zatrjevala, da ni dobila odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga, ampak zato, ker je morala tožena stranka zaposliti delavko, ki je bila zaposlena za določen čas za nadomeščanje tožnice za čas daljše bolniške odsotnosti. Ta delavka je ostala na delu pri toženi stranki tudi po poteku bolniškega staleža tožnice. Zato je bila tožena stranka dolžna dokazati, da razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zaposlitev te delavke. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornih dneh ni prišel na delo in tožene stranke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala utemeljen poslovni (organizacijski oziroma ekonomski) razlog iz 1. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa dokazala razloga oziroma kriterija, ki ga je sama določila za izbiro delavca, ki mu bo podana redna odpoved, to je dejstva, da je imela tožnica med vsemi zaposlenimi najvišje prevozne stroške v povezavi z zmanjšanim obsegom poslov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita.
Tudi v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da so bili tožničini prevozni stroški največji, ker je delala skrajšani delovni čas (zaradi bolniškega staleža), to ne bi bil primeren kriterij oziroma utemeljen razlog, na podlagi katerega je tožena stranka določila tožnico kot presežno delavko izmed več delavcev na delovnem mestu varnostnika. Tožnica je imela določen skrajšani delovni čas zaradi bolezni, zato bi uporaba opisanega kriterija višine stroškov za prihod na delo in z dela ob upoštevanju števila prihodov na delo (ki je seveda večje, če delavec dela skrajšani delovni čas štiri ure dnevno kot če dela v turnusu po 12 ur), pomenila kršitev prepovedi diskriminacije po 3. odstavku 6. člena ZDR-1.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (natakar) je storil očitane kršitve (gostom je postregel s kavo in aperitivom, ne da bi evidentiral naročilo in izdal račun; iz žepa je vzel službeno denarnico, iz nje vzel drobiž in ga spravil v žep; iz računalniškega sistema je izbrisal artikle, ki sta jih gostji naročili njegovi sodelavki in naročeno plačali,...). S svojim ravnanjem je huje kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ni razvidno, da bi pri oblikovanju tožnikove pokojninske osnove in pri izračunu višine pokojnine prišlo do napake v tožnikovo škodo. Tožena stranka je pravilno določila najugodnejše 18 letno zaporedje plač in na tej podlagi pokojninsko osnovo preračunala z objavljenimi količniki na leto pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Skladno z določilom 75. člena ZPIZ-1 je bila nato invalidska pokojnina odmerjena v višini 45 % od določene pokojninske osnove, pri čemer se je upoštevala tako dopolnjena pokojninska doba in bolezen kot vzrok nastanka invalidnosti, ki pa je bil že ugotovljen s pravnomočno odločbo tožene stranke. Zato tožnikov zahtevek, da se mu odmeri višja invalidska pokojnina, ni utemeljen.
ZJU člen 154, 154/1. ZDR člen 110, 110/1. KZ-1 člen 186, 211, 211/1, 257, 257/1. Zakon o policiji člen 57, 59, 59/1. ZVOP člen 25, 57, 59.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožena stranka je tožniku (policistu) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Očitala mu je, da je v svojem prostem času storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, saj je neznanega dne z lažnim prikazovanjem A.A., da z mesečnimi denarnimi plačili ne bo več imel težav s policisti in da bo lahko še naprej preprodajal prepovedano drogo, pri čemer ga je v nadaljevanju pustil v zmoti, namenoma dosegel, da mu je A.A. vse do neugotovljenega dne v škodo svojega premoženja mesečno izročil več denarnih zneskov, s tem dejanjem pa je sebi in D.D. dobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je storil očitano kršitev, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnikovo ravnanje je neprimerno za policista, od katerega se pričakuje visoko moralno etično in zakonito ravnanje pri opravljanju službenih dolžnosti kot tudi v prostem času. Tožnikovo ravnanje pomeni popolno izgubo zaupanja tožene stranke do njegovega dela. Gre za hujše kršitve, ki same po sebi omogočajo presojo o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR).
V 5. členu ZDR je določena ena od izjem, ki jih predvideva 2. odstavek 76. člena ZPP (po katerem se lahko s posebnimi predpisi določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka). ZDR (v 5. členu) podružnico tujega podjetja opredeljuje kot delodajalca, zato je podana stvarna legitimacija podružnice tujega podjetja in je podružnica avtomatično (pasivno) procesno legitimirana. Stališče pritožbe, da podružnica tujega podjetja nima pravdne sposobnosti in da ZDR ni predpis, ki bi lahko širil krog pravdno sposobnih oseb, je zato napačno, saj je podružnica tujega podjetja lahko pravdna stranka (čeprav ni pravna oseba).
Pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama ni prenehala na nobenega od predpisanih načinov iz 77. člena ZDR-1, ker med predpisanimi načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni niti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z odjavo delavca iz zavarovanj. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kakor tudi reparacijski in reintegracijski zahtevek, utemeljen.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo so ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v tožnikovem primeru niso bile podane. Zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - zahtevek - sodno varstvo
Tožnica je še v času delovnega razmerja zahtevala od tožene stranke ugotovitev, da je z njo sklenila delovno razmerje za nedoločen čas in da ji predloži v podpis takšno pogodbo. V nadaljevanju je tožena stranka o njeni zahtevi odločila z izpodbijanima sklepoma, glede katerih je sodišče prve stopnje v tej sodbi pravnomočno ugotovilo, da sta nezakonita. Ker je tožnica v zadevi uveljavila transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas še v času trajanja delovnega razmerja oziroma izvrševanja zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 3. odstavka 204. člena ZDR, ki zagotavlja neposredno sodno varstvo v primerih, ko je do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že prišlo, ne more biti sprejemljivo. Tožnica je v tem sporu pravočasno vložila tožbo pri sodišču prve stopnje, v kateri je zahtevala tudi ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala na nezakonit način, ter v tej zvezi še reintegracijo in plačilo prejemkov iz delovnega razmerja.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da je tožnica delo pri toženi stranki opravljala nepretrgoma in ne le v obdobjih, navedenih v pogodbah o sodelovanju med strankama.
Spornega dne je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito, saj za to ni bil podan nobeden izmed razlogov iz ZDR.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013264
OZ člen 131, 179. ZDR člen 171, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Pri odpravi obratovalnega zastoja na klavni liniji za transport živali s sredstvom za zaščito WD 40 je tožniku ob zdrsu v področju električnega konzolnega dvigala zagrabilo desno stopalo, zaradi česar je utrpel hudo telesno poškodbo. Tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za zagotavljanje varnosti po predpisih o varnosti in zdravju pri delu (ni poskrbela za brezhibno delovanje dvigala za živali, na katerem je pogosto prihajalo do okvar, ki so jih zaposleni večinoma odpravljali s pomočjo vzdrževalcev, velikokrat pa so v izogib delovnim zastojem na celotni klavni liniji popravilo morali opraviti sami), zato za nastalo nezgodo krivdno odgovarja.
Tožnik je bil seznanjen z navodilom, da je odpravljanje napak v pristojnosti vzdrževalcev, a se je popravila dvigala skušal lotiti sam. Prva toženka je sicer ravnala v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu, kar pa ne pomeni, da so lahko delavci povsem nepazljivi. Še vedno morajo biti previdni in skrbni pri delu, kar jim narekuje že skrb za lastno varnost. Zato je tožnikov prispevek k nastanku škode v skladu s 171. členom OZ potrebno oceniti v deležu 20 %.
Tožnica je imela zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa možnost pritožbe. Ker tega pravnega sredstva ni izkoristila, je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo kot preuranjeno (75. člena ZDSS-1).