Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
ZZVZZ člen 13, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 4, 4/2, 22, 24, 212, 21/5, 212/6, 213, 216.
obvezno zdravstveno zavarovanje - povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - postopek uveljavljanja pravic
Tožnik v spornem obdobju ni imel urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Medicinsko - tehnične pripomočke je kupoval brez veljavnih naročilnic in samoplačniško. Nabava predmetnih medicinsko - tehničnih pripomočkov ni bila izvedena po postopku, ki ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato tožnikov zahtevek za povračilo stroškov za nabavo medicinsko - tehničnih pripomočkov ni utemeljen (drugi odstavek 4. člena POZZ).
ustavitev postopka - delni sklep - odločitev o pravdnih stroških
ZPP posebne določbe o pridržanju odločitve o stroških, ki so nastali pred delnim umikom tožbe, nima, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo analogijo o pridržanju odločitve o stroških postopka za poznejšo sodbo, kar ZPP določa pri izdaji delne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala utemeljen poslovni (organizacijski oziroma ekonomski) razlog iz 1. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa dokazala razloga oziroma kriterija, ki ga je sama določila za izbiro delavca, ki mu bo podana redna odpoved, to je dejstva, da je imela tožnica med vsemi zaposlenimi najvišje prevozne stroške v povezavi z zmanjšanim obsegom poslov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita.
Tudi v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da so bili tožničini prevozni stroški največji, ker je delala skrajšani delovni čas (zaradi bolniškega staleža), to ne bi bil primeren kriterij oziroma utemeljen razlog, na podlagi katerega je tožena stranka določila tožnico kot presežno delavko izmed več delavcev na delovnem mestu varnostnika. Tožnica je imela določen skrajšani delovni čas zaradi bolezni, zato bi uporaba opisanega kriterija višine stroškov za prihod na delo in z dela ob upoštevanju števila prihodov na delo (ki je seveda večje, če delavec dela skrajšani delovni čas štiri ure dnevno kot če dela v turnusu po 12 ur), pomenila kršitev prepovedi diskriminacije po 3. odstavku 6. člena ZDR-1.
ZDR člen 52, 52/1. ZObr člen 92, 92/1. ZSSloV člen 61, 61/1.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojska - specialna ureditev - poklicno opravljanje vojaške službe
ZObr v 92. členu ureja le najdaljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi in najdaljša obdobja, za katera je mogoče že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi podaljšati. To ne pomeni, da ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi z osebami, ki poklicno opravljajo vojaško službo, tudi za krajša časovna obdobja. Zato je imela tožena stranka na podlagi prvega odstavka 92. člena ZObr pravico, da je s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas 4 mesecev in ni bila dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi za določen čas 5 let.
sredstvo izvršbe – predmet izvršbe – vezanost na izvršilni predlog
Sodišče je vezano na izvršilni zahtevek glede predmeta izvršbe, če ga upnik v predlogu določno opredeli. Upniku ni treba, med drugim, navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, če pa to v predlogu izrecno opredeli, sodišče nima zakonske podlage za dovolitev izvršbe na več ali drugih predmetih, kot jih predlaga upnik.
Dolžnost sodišča je, da sklep, s katerim odloča tudi o nagradi, ki jo odmeri izvedencu, obrazloži. Stranka ima pravico izvedeti, zakaj je sodišče izvedencu priznalo stroške, še posebno, ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v V. poglavju določa povrnitev stroškov in odmero nagrade v razponu.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Ker je odločba z dne 22. 6. 2001, s katero je toženec odločil, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine od 27. 5. 2001 dalje, pravnomočna, toženec ne glede na podatke srbskega nosilca zavarovanja (srbski nosilec zavarovanja je toženca z dopisom 3. 11. 2011 obvestil o tožnikovem obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 22. 6. 2001), v določbi 156. člena in 157. člena ZPIZ-1, za poseg v pravnomočno odločbo in za odločitev, da se mu z 27. 5. 2001 ustavi izplačevanje oz. da se mu od 27. 5. 2001 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, ni imel podlage.
delovni invalid - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Pri tožniku ni prišlo do izboljšanja zdravstvenega stanja, stanje se še poslabšuje. Zato pri tožniku še nadalje traja stanje invalidnosti kot je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Tožnik ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, pri njem je še nadalje podana I. kategorija invalidnosti s priznano pravico do invalidske pokojnine. Tožena stranka je zmotno ugotovila, da se je tožniku zdravstveno stanje izboljšalo in da je ponovno postal zmožen za delo, zato sta izpodbijani odločbi tožene stranki na razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti nezakoniti.
Prav ima sicer pritožba, da prvotno postavljenega ugotovitvenega zahtevka z nasprotno tožbo ni dopustno uveljavljati. Nasprotna tožba je lahko le dajatvena tožba, v zvezi s katero lahko pride do pobotanja šele v izvršilnem postopku na podlagi dveh pravnomočnih sodb. Vendar pritožba ne upošteva, da je tožena stranka zato, ker je v tem sporu svojo zatrjevano terjatev želela pobotati z nasprotno terjatvijo tožeče stranke, do višine vtoževane terjatve tožeče stranke, uveljavljala ugovor pobotanja v pravdi. Nasprotno tožbo je tožena stranka vložila le za razliko, v kateri ne bo prišlo do pobotanja.
Izrek sodbe mora obsegati odločbo, s katero sodišče odloči o posameznih zahtevkih (3. odstavek 324. člena ZPP). Sodišče mora vsebino samega zahtevka povzeti v izrek sodne odločbe, saj je preizkus sodbe mogoč le, če se lahko primerja izrek sodbe z razlogi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - zahtevek - sodno varstvo
Tožnica je še v času delovnega razmerja zahtevala od tožene stranke ugotovitev, da je z njo sklenila delovno razmerje za nedoločen čas in da ji predloži v podpis takšno pogodbo. V nadaljevanju je tožena stranka o njeni zahtevi odločila z izpodbijanima sklepoma, glede katerih je sodišče prve stopnje v tej sodbi pravnomočno ugotovilo, da sta nezakonita. Ker je tožnica v zadevi uveljavila transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas še v času trajanja delovnega razmerja oziroma izvrševanja zadnje pogodbe o zaposlitvi, sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 3. odstavka 204. člena ZDR, ki zagotavlja neposredno sodno varstvo v primerih, ko je do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi že prišlo, ne more biti sprejemljivo. Tožnica je v tem sporu pravočasno vložila tožbo pri sodišču prve stopnje, v kateri je zahtevala tudi ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala na nezakonit način, ter v tej zvezi še reintegracijo in plačilo prejemkov iz delovnega razmerja.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. ZPP člen 182, 182/3, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 28, 28/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - eventualna kumulacija zahtevkov - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek
Za toženo stranko velja Kolektivna pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki v četrtem odstavku 28. člena določa, da pisno opozorilo pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga velja dve leti od dneva vročitve delavcu. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je prvo opozorilo tožene stranke tožniku utemeljeno, saj od dneva izdaje tega opozorila do dneva redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preteklo več kot dve leti. ZDR namreč v 1. odstavku 83. člena za primer, ko imajo kolektivne pogodbe dejavnosti daljši rok od enega leta, ta rok podaljša do največ dveh let.
Tožniku je v podani redni odpovedi očitano, da je spornega dne zapustil svoje delovno mesto preddelavec-operater in da se je v delovnem času zasebno pogovarjal po telefonu. Tožnik je telefoniral med pavzo. Linije so že delovale, ko je tožnik prenehal s telefoniranjem. Tožnik je sicer kršil pravila hišnega reda, ker je bilo telefoniranje v proizvodnji prepovedano, vendar njegova kršitev ni tako huda, da bi predstavljala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2. ZPP člen 22, 22/1, 23, 23/1, 87, 112, 112/8.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - nepristojno sodišče - krajevna pristojnost - očitna pomota
Tožnik je vložil tožbo (s katero je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki) na krajevno nepristojno sodišče v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz 2. odst. 200. člena ZDR-1. Tožba je bila krajevno pristojnemu sodišču odstopljena po poteku prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1, zato je prepozna.
pogodbena kazen – dogovor – neizpolnitev pogodbe – izpolnitev z zamudo ali z napakami
Ker je pogodbena kazen pogodbeno dogovorjena civilna sankcija za primer kršitve pogodbene obveznosti, jo ima pogodbi zvesta stranka pravico uveljavljati le, če sta se stranki v pogodbi zanjo dogovorili. Iz besedila Gradbene pogodbe jasno izhaja, da sta se pravdni stranki dogovorili za pogodbeno kazen le za primer zamude. Nista se pa dogovorili za pogodbeno kazen v primeru, če bi bila pogodba neizpolnjena.
ZJU člen 154, 154/1. ZDR člen 110, 110/1. KZ-1 člen 186, 211, 211/1, 257, 257/1. Zakon o policiji člen 57, 59, 59/1. ZVOP člen 25, 57, 59.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožena stranka je tožniku (policistu) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Očitala mu je, da je v svojem prostem času storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, saj je neznanega dne z lažnim prikazovanjem A.A., da z mesečnimi denarnimi plačili ne bo več imel težav s policisti in da bo lahko še naprej preprodajal prepovedano drogo, pri čemer ga je v nadaljevanju pustil v zmoti, namenoma dosegel, da mu je A.A. vse do neugotovljenega dne v škodo svojega premoženja mesečno izročil več denarnih zneskov, s tem dejanjem pa je sebi in D.D. dobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je storil očitano kršitev, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnikovo ravnanje je neprimerno za policista, od katerega se pričakuje visoko moralno etično in zakonito ravnanje pri opravljanju službenih dolžnosti kot tudi v prostem času. Tožnikovo ravnanje pomeni popolno izgubo zaupanja tožene stranke do njegovega dela. Gre za hujše kršitve, ki same po sebi omogočajo presojo o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073413
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-5, 258. OZ člen 1012, 1018, 1019, 1031, 1031/1, 1034, 1034/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o odkupu terjatev - poroštvo - zastaranje poroštvene obveznosti - nedovoljene pritožbene novote - stečaj nad glavnim dolžnikom - zakonita subrogacija - izguba pravice do povračila - preprosti faktoring - pretrganje zastaranja terjatve
Morebitnemu dvakratnemu poplačilu upnika (tožeče stranke) od tožene stranke po predmetni sodbi in glavnega dolžnika v stečajnem postopku se tožena stranka lahko izogne z obvestitvijo glavnega dolžnika, da je plačala upnikovo terjatev, sicer izgubi svojo pravico do povračila od dolžnika (2. odstavek 1031. člena OZ).
povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - prodaja zaseženega predmeta - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravost
Po določbi 506a. člena ZKP, sodišče, ki je odredilo hrambo zaseženih predmetov, lahko odredi, da se ti predmeti prodajo, če je hramba zaseženih predmetov povezana z nesorazmernimi stroški, zato je protipravnost sodišča zaradi take prodaje izključena.
Ker sta pravdni stranki v pogodbi določili način valorizacije pogodbene vrednosti z indeksom TOM, ki ga Statistični urad RS tudi po 01. 01. 2007 še vedno izračunava in izračun objavlja na svojih spletnih straneh, za kar je pristojen, ne more biti nobenega utemeljenega razloga za prenehanje valorizacije po tem datumu. Okoliščina, da je po vključitvi Republike Slovenije v euro območje stopnja inflacije bistveno nižja kot v času sklenitve pogodbe je sama po sebi upoštevana v višini TOM, kot merilu indeksacije obveznosti. To pomeni, da je indeksacija v tem obdobju ustrezno nižja. Zgolj to pa ne more biti razlog za izključitev indeksacije, ki sta jo pravdni stranki izrecno dogovorili v pogodbi v dopustnem obsegu.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013260
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Če predstavnik delavcev v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. odstavek 113. člena ZDR-1). Tožnica predloga za izdajo druge začasne odredbe, o katerem pritožbeno sodišče odloča v predmetnem postopku, ni vložila ob vložitvi tožbe, kot to določa 3. odstavek 113. člena ZDR-1. Zato je predlog za izdajo predmetne začasne odredbe, da se do pravnomočne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, neutemeljen.