Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da se v roku 15 dni izjasni, ali je njegovi vlogi treba šteti kot revizijo zoper pravnomočno sodno odločbo pritožbenega sodišča. Hkrati ga je opozorilo, da v kolikor vlogo šteje za revizijo, jo mora v istem roku vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik ali izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit, saj bo v nasprotnem primeru zavržena. Vložnik ni postopal v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča, zato je potrebno vlogi zavreči na temelju petega odstavka 108. člena ZPP.
razveljavitev sklepa skupščine – posebna revizija – posebno revizorjevo poročilo – dnevni red skupščine – predlog manjšinskega delničarja – drugi posebni revizor
Posebna revizija ni potrdila domneve predlagatelja posebne revizije, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov, ki so bili predmet posebne revizije po omenjenem sklepu sodišča, do nepoštenosti ali kršitev zakona ali statuta.
Sprejetje konkretnega sklepa pomeni, da je bil po naravi stvari (glede na jasno izraženo voljo večine delničarjev) na sporni skupščini (posredno) zavrnjen predlog manjšinskega delničarja (tožeče stranke) za imenovanje drugega posebnega revizorja, oziroma predlog za vložitev odškodninske tožbe po prvem odstavku 327. člena ZGD-1. Prav to pa omogoča manjšinskemu delničarju, da sproži sodni postopek za imenovanje drugega posebnega revizorja (peti in prvi odstavek 318. člena ZGD-1), oziroma omogoča manjšinskemu delničarju, da vloži tožbo zoper odgovorne člane uprave za povrnitev škode po prvem odstavku 328. člena ZGD-1. To pa po drugi strani tudi pomeni, da sprejem konkretnega sklepa za tožečo stranko nima nobenih negativnih posledic.
ZPP člen 19. ZDSS-1 člen 5. ZObr člen 47, 47/2. ZDR člen 51, 51/1, 51/2.
stvarna pristojnost - individualni delovni spor - pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske - nezgoda - odškodninska odgovornost - suspenz
Tožnik kot pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, ki se je poškodoval v okviru vojaškega usposabljanja, od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine. Položaj pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske je izenačen s položajem delavca v delovnem razmerju. Zato je za odločanje o odškodninski odgovornosti tožene stranke stvarno pristojno delovno sodišče.
začasna odredba - postopek poenostavljene prisilne poravnave
Ker se prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP nanaša na (vse) postopke zaradi insolventnosti, in ker ni razloga, da bi se upniki, ki so postopek izvršbe ali zavarovanja začeli pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (v tem primeru se postopki v skladu s prvim odstavkom 132. v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 221b. člena ZFPPIPP prekinejo) in upniki, ki so s postopkom izvršbe ali zavarovanja začeli po začetku postopka zaradi insolventnosti, obravnavali različno (to niti ne bi bilo dopustno), se pritožbeno sodišče, za razliko od upnika, pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da se (tudi) v postopku poenostavljene prisilne poravnave uporablja določba 131. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073413
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-5, 258. OZ člen 1012, 1018, 1019, 1031, 1031/1, 1034, 1034/3. ZPP člen 337, 337/1.
pogodba o odkupu terjatev - poroštvo - zastaranje poroštvene obveznosti - nedovoljene pritožbene novote - stečaj nad glavnim dolžnikom - zakonita subrogacija - izguba pravice do povračila - preprosti faktoring - pretrganje zastaranja terjatve
Morebitnemu dvakratnemu poplačilu upnika (tožeče stranke) od tožene stranke po predmetni sodbi in glavnega dolžnika v stečajnem postopku se tožena stranka lahko izogne z obvestitvijo glavnega dolžnika, da je plačala upnikovo terjatev, sicer izgubi svojo pravico do povračila od dolžnika (2. odstavek 1031. člena OZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornih dneh ni prišel na delo in tožene stranke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dolžnost sodišča je, da sklep, s katerim odloča tudi o nagradi, ki jo odmeri izvedencu, obrazloži. Stranka ima pravico izvedeti, zakaj je sodišče izvedencu priznalo stroške, še posebno, ker Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v V. poglavju določa povrnitev stroškov in odmero nagrade v razponu.
starostna pokojnina - ustavitev izplačevanja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Ker je odločba z dne 22. 6. 2001, s katero je toženec odločil, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine od 27. 5. 2001 dalje, pravnomočna, toženec ne glede na podatke srbskega nosilca zavarovanja (srbski nosilec zavarovanja je toženca z dopisom 3. 11. 2011 obvestil o tožnikovem obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je obstajalo že v času izdaje odločbe z dne 22. 6. 2001), v določbi 156. člena in 157. člena ZPIZ-1, za poseg v pravnomočno odločbo in za odločitev, da se mu z 27. 5. 2001 ustavi izplačevanje oz. da se mu od 27. 5. 2001 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, ni imel podlage.
ZArbit člen 11, 11/2. ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2.
pristojnost arbitraže - ugovor pristojnosti - pravočasnost ugovora
Sicer pa je bilo o tem, da bo o zahtevku v kontradiktornem pravdnem postopku odločalo stvarno in krajevno pristojno OS P, že odločeno s (pravnomočnim) sklepom VL 2013 z dne 19. 12. 2013, kar brez dvoma kaže na to, da bi se moral dolžnik na dogovorjeno pristojnost arbitraže, s katero ugovarja sodni pristojnosti, sklicevati (že) v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pri tem ni odveč poudariti, da mora dolžnik enako ravnati tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti sodišča (glej drugi odstavek 62. člena ZIZ).
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - diskriminacija
Tožena stranka je dokazala utemeljen poslovni (organizacijski oziroma ekonomski) razlog iz 1. alineje 1. odstavka 89. člena ZDR-1 za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni pa dokazala razloga oziroma kriterija, ki ga je sama določila za izbiro delavca, ki mu bo podana redna odpoved, to je dejstva, da je imela tožnica med vsemi zaposlenimi najvišje prevozne stroške v povezavi z zmanjšanim obsegom poslov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita.
Tudi v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da so bili tožničini prevozni stroški največji, ker je delala skrajšani delovni čas (zaradi bolniškega staleža), to ne bi bil primeren kriterij oziroma utemeljen razlog, na podlagi katerega je tožena stranka določila tožnico kot presežno delavko izmed več delavcev na delovnem mestu varnostnika. Tožnica je imela določen skrajšani delovni čas zaradi bolezni, zato bi uporaba opisanega kriterija višine stroškov za prihod na delo in z dela ob upoštevanju števila prihodov na delo (ki je seveda večje, če delavec dela skrajšani delovni čas štiri ure dnevno kot če dela v turnusu po 12 ur), pomenila kršitev prepovedi diskriminacije po 3. odstavku 6. člena ZDR-1.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro
Za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo so ključne le takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih uživalec pokojnine ne more več zadovoljevati bodisi vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ki v času do izdaje izpodbijanega drugostopenjskega upravnega akta v tožnikovem primeru niso bile podane. Zato njegov tožbeni zahtevek na plačilo dodatka za pomoč in postrežbo ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013264
OZ člen 131, 179. ZDR člen 171, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Pri odpravi obratovalnega zastoja na klavni liniji za transport živali s sredstvom za zaščito WD 40 je tožniku ob zdrsu v področju električnega konzolnega dvigala zagrabilo desno stopalo, zaradi česar je utrpel hudo telesno poškodbo. Tožena stranka ni v zadostni meri poskrbela za zagotavljanje varnosti po predpisih o varnosti in zdravju pri delu (ni poskrbela za brezhibno delovanje dvigala za živali, na katerem je pogosto prihajalo do okvar, ki so jih zaposleni večinoma odpravljali s pomočjo vzdrževalcev, velikokrat pa so v izogib delovnim zastojem na celotni klavni liniji popravilo morali opraviti sami), zato za nastalo nezgodo krivdno odgovarja.
Tožnik je bil seznanjen z navodilom, da je odpravljanje napak v pristojnosti vzdrževalcev, a se je popravila dvigala skušal lotiti sam. Prva toženka je sicer ravnala v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu, kar pa ne pomeni, da so lahko delavci povsem nepazljivi. Še vedno morajo biti previdni in skrbni pri delu, kar jim narekuje že skrb za lastno varnost. Zato je tožnikov prispevek k nastanku škode v skladu s 171. členom OZ potrebno oceniti v deležu 20 %.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - stroški hrambe zaseženega predmeta - prodaja zaseženega predmeta - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravost
Po določbi 506a. člena ZKP, sodišče, ki je odredilo hrambo zaseženih predmetov, lahko odredi, da se ti predmeti prodajo, če je hramba zaseženih predmetov povezana z nesorazmernimi stroški, zato je protipravnost sodišča zaradi take prodaje izključena.
Kriteriji ocenjevanja pripadnikov Slovenske vojske so navedeni v Pravilniku o službeni oceni. S tem pravilnikom je bil tožnik (namestnik poveljnika bataljona) seznanjen. Tožnikov nadrejen je pojasnil, da tožnik ni v celoti poznal štabnega dela, standardnih operativnih postopkov in se je privajal na novo delovno okolje. Tožnika je ocenil z oceno 4, ker je delo opravljal nad pričakovanji, čeprav so bile napake. Zato tožnikov zahtevek na odpravo službenih ocen, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013438
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 5, 5/1, 15, 15/1, 15.a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/6, 6a, 6a/1, 6a/2, 45, 45/1, 45/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje - vojak
Ravnanje tožnikovega nadrejenega, podpolkovnika, ki je od tožnika zahteval ustrezna dokazila o tem, za kakšen postopek gre v primerih, ko naj bi tožnik zastopal pripadnike Slovenske vojske v postopkih varstva pravic, ne predstavlja mobbinga. Toženo stranko je glede obsega pravic in dolžnosti tožnika vezala le pogodba o zaposlitvi za tožnika. Tožnik si zato zmotno razlaga funkcijo sindikalnega zaupnika kot razlog za to, da bi bil po svoji volji odsoten z dela, tudi po več dni, na da bi tožena stranka to odsotnost ustrezno preverjala.
Tožnik se v pritožbi sklicuje na to, da je bil izpostavljen grdemu ravnanju in sovražni neetični komunikaciji, žaljivim opazkam, zasmehovanjem in podcenjevanjem, neutemeljenim kritiziranjem, čeprav natančna analiza vseh očitkov, ki jih tožnik naslavlja na toženo stranko, pokaže, da je bilo v vsakem posameznem primeru ravnanje tožene stranke utemeljeno, ter z akumuliranjem vseh kršitev neutemeljeno dokazuje, da vse skupaj pomeni trpinčenje. Posamična enkratna dejanja, ki niso v vsebinski povezavi z ostalimi dogodki, ne pomenijo trpinčenja, zato je sklicevanje na vsako situacijo, ki jo je tožnik dojemal kot maltretiranje in trpinčenje, neutemeljeno v smislu očitkov o kršitvi enakosti, prepovedi šikaniranja in maltretiranja na delovnem mestu.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnica kršila navodila osebne zdravnice, oziroma da bi brez odobritve osebne zdravnice odpotovala iz kraja svojega bivanja. Na počitnice je odšla s predhodno odobritvijo svoje osebne zdravnice, kar pomeni, da je pridobila odobritev osebne zdravnice za odhod izven kraja bivanja skladno z določbo 2. odstavka 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
Tožena stranka ni dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ne bi bilo več mogoče. Glede na tožničin socialni položaj (ima tri majhne otroke, malo možnosti zaposlitve drugje, mož prejema nizko plačo), določbe 118. člena ZDR-1 o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
ZPP člen 328, 328/1. Pravilnik povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 9, 19.
dodatek za pomoč in postrežbo - popravni sklep - pravdni stroški - potni stroški
Pravdni stranki je mogoče zakonito priznati potne stroške za pristop na narok le za prevoz z najcenejšim javnim prevoznim sredstvom od kraja stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer je bilo opravljeno procesno dejanje.
V zadevi je sporna ponovna odmera že priznane pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo tožene stranke. ZPIZ-1 v 1. odstavku 180. člena določa, da se zavarovancu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upošteva pri ponovni odmeri pokojnine. V 2. odstavku istega člena je določeno, da upravičenec lahko zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča, glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Tožnik je v postopku pred sodiščem zahteval izračun po 2. odstavku 180. člena ZPIZ-1 in tak izračun je tožena stranka napravila in tožniku odmerila pokojnino v višjem znesku, kot pa mu je bila priznana z prvotno odločbo. Tožena stranka je že priznano pokojnino pravilno odstotno povečala, glede na zavarovalno dobo, ki jo je tožnik dosegel v času ponovnega zavarovanja.