Tožbeni zahtevek ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepa o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. V primeru nedoločenega in neizvršljivega zahtevka gre za formalno pomanjkljivo tožbo, kar predvideva postopek po 108. členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0083314
OZ člen 6, 117, 117/3, 494, 599, 599/3. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba – zakup nepremičnin – kmetijska zemljišča – stavbe – predmet zakupa – odstop od pogodbe – pravica do povrnitve škode – pogodbena odškodninska odgovornost – pravne napake stvari dane v zakup – nelegalna ali neskladna gradnja – protipravnost ravnanja – skrbnost dobrega strokovnjaka – pasivna legitimacija
Zapis glede predmeta zakupa in lastninske pravice zakupnika v zakupni pogodbi, da objekti, trajni nasadi in naprave na zemljiščih niso last Republike Slovenije, temveč zakupnika, nasprotuje prisilnemu predpisu 4. odstavka 26. člena ZKZ in 8. člena SPZ.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – hud primer – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – enotna odškodnina – valorizacija – vožnja z vinjenim voznikom – ravnanje oškodovanca
Sodna praksa je zavzela stališče, da je treba posamezni primer poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati tudi kot celoto. Pomemben je zato predvsem končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo in ne le znesek odškodnin za posamezne oblike te škode.
Ker sodišče odmerja povračilo škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, je treba na enak način, to je z valorizacijo, upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oziroma neučinkovito zaradi varstva upnikov.
neveljevnost oporoke – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost – sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati – pisna oporoka pred pričami
Zapustnik je nesposoben za razsojanje glede izjave poslednje volje, če je v takem duševnem stanju, da ne more bodisi pravilno doumeti oziroma razumeti pomena te izjave in njenih posledic, bodisi ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.
To, da je oporočitelj oporoko najprej podpisal, potem pa izjavil, da je to njegova oporoka in ne obratno, kakor se dobesedno glasi besedilo 1. odstavka 66. člena ZD, je dejansko nebistveno. Bistveno je, da je šlo za enotno pravno dejanje (unitas actus).
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – stroški pogreba
Iz zapuščine se krijejo tudi stroški pogreba. Navedeno pomeni, da bosta dediča dolžna poravnati zapustnikove dolgove le do zneska, ki bo ostal potem, ko bo vrednost zapustnikovega premoženja zmanjšana za stroške pogreba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070740
OZ člen 131, 147, 147/2, 148, 148/1, 299, 299/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 343, 343/4.
odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca – odgovornost organa pravne osebe – prokurist – zakoniti zastopnik – pasivna legitimacija – razžalitev – objektivna žaljivost – namen zaničevanja – poseg v osebnostne pravice – relativno javna oseba – inšpektor – podlage odškodninske odgovornosti – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – pravni interes za pritožbo – novi dokazi v pritožbi – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker za izjave, ki jih je podpisal prvi toženec kot zakoniti zastopnik družbe (organ družbe), v skladu s 148. členom OZ odgovarja pravna oseba, je napačen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o solidarni odgovornosti prvega toženca in družbe.
Na obseg razlogov o odločilnih dejstvih, ki jih mora vsebovati sodba, da zadosti kriteriju obrazloženosti, ne more vplivati dejstvo, da tožena stranka dodatnim navedbam in dokazom tožnice, ni (več) ugovarjala, niti ni ponudila novih dokazov. Takšna pasivnost namreč ne more pomeniti, da je s tem priznala dejstva, ki jim je predhodno ugovarjala. Predstavlja lahko le podlago za zaključek, da tožena stranka trditvenega in dokaznega bremena, ki je prešlo nanjo, ni zmogla in da je zato tožeča stranka tista, ki je svoje trditve uspela dokazati. Ne odvezuje pa takšna pasivnost sodišča dolžnosti, da izvedene dokaze presodi v smislu 8. člena ZPP in da o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti danih ugovorov navede tudi razloge.
delitev solastne stvari – fizična delitev stvari v naravi – presoja pogojev za fizično delitev stvari v naravi – civilna delitev
Pritožbeno sodišče ne more presojati pravilnosti odločitve, da se celotna nepremičnina dodeli enemu od solastnikov, ne da bi bilo poprej ugotovljeno, ali je fizična delitev stvari, ki je primarna, mogoča ali ne.
Zahtevek za izgradnjo podpornega zidu spada v zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti iz 133. člena OZ. Gre za odškodninski zahtevek, ki zasleduje vzpostavitev stanja pred izvedbo nasipa v tem smislu, da vira nevarnosti (znova) ne bo več. Odločanje o odškodninskih zahtevkih je v pristojnosti sodišč, pri čemer ni pomembno, ali je za izvedbo ukrepov iz 133. člena OZ (v tem primeru za izgradnjo podpornega zidu) potrebno gradbeno dovoljenje.
Po 1. odstavku 9. člena ZVO-1 je povzročitelj odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom (zgolj) v primeru čezmerne obremenitve okolja.
Tožnikov delodajalec ni zagotovil delovne opreme, ki bi bila vzdrževana tako, da bi v času obravnavane nezgode ustrezala zahtevam za varnost in zdravje, kar je bil izključni vzrok obravnavanega škodnega dogodka, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
OZ člen 1012, 1017, 1019, 1019/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – obseg porokove odgovornosti – višina dolga – izpis iz poslovnih knjig – trditveno in dokazno breme – porok
Tako kot bi moral dolžnik v primeru sodnega postopka za izterjavo dolga, v katerem upnik navede temelj za dolg, višino pa izkaže z izpisi iz poslovnih knjig, dokazovati, da dolg ne znaša toliko kot trdi upnik, je tudi na poroku trditveno in dokazno breme, da dolg ne znaša toliko kot izkazujejo predložene listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083325
ZPP člen 7, 212, 214, 214/1, 215.
najemna pogodba – prekarij – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazna ocena izpovedbe stranke
Sodišče prve stopnje je navedlo tudi logične razloge, zakaj je bolj verjelo toženki. Take dokazne ocene pa ni mogoče omajati s posplošenim pritožbenim očitkom, da ni objektivizirana.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nesubstanciranost dokaza - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Po 1. odstavku 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kako bi izvedba dokaza (z zaslišanjem toženca) lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, pa toženec v pritožbi ne pove (iz pritožbene trditve, da bi, če bi bil zaslišan, lahko pojasnil, zakaj vtoževane terjatve ne dolguje, izhaja, da razlogov neobstoja vtoževane terjatve sploh ni navajal in posledično tega niti ni mogoče dokazovati).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083313
OZ člen 131, 179. ZPP člen 14, 163, 163/3, 286b.
odškodninska odgovornost – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – silobran – zlom nosnih kosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – izvedensko mnenje – pravočasnost priglasitve stroškov
Že v kazenskem postopku je toženec podal ugovor, da naj bi bilo dejanje storjeno v silobranu. Ker s tem ugovorom v kazenskem postopku ni uspel, ga tudi ne more več uveljavljati v pravdnem postopku.
ZD člen 132, 203, 203/1, 203/2, 210, 211, 212, 220.
oprava zapuščinske obravnave – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju – uveljavljanje nujnega deleža – spor o dejstvih
Dediči primarno uveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku. Če jim je bila dana možnost, da jih v njem uveljavljajo, jih po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne morejo več uveljavljati v pravdi. Če v zapuščinskem postopku sodelujejo, jih pravnomočni sklep o dedovanju veže.
Tožeča stranka je s predlaganimi in izvedenimi dokazi izpodbila domnevo tožene stranke o alkoholiziranosti voznika, dokazno oceno pa tožena stranka neutemeljeno prikazuje kot napačno s tem, da zatrjuje, da so v njej nasprotja in nelogičnosti, ki pa jih dejansko ni.