STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082356
ZLNDL člen 2 – 5. ZNO člen 7. ZLPP člen 1. ZGJS člen 73, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1. SPZ člen 43, 269. ZPP člen 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pravna podlaga lastninjenja - lastninjenje pred ZLNDL na podlagi ZGJS - vključitev v otvoritveno bilanco - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - objekt oziroma hangar - sklepčnost tožbenega zahtevka - priposestvovanje - nedovoljene pritožbene novote - vrednost spornega predmeta
Okoliščina, da tožničina pravna prednica takšnega zemljišča po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje (ki temelji na ravno takšni trditvi tožnice) ni vključila v otvoritveno bilanco, ne pomeni, da je s tem dokončno izgubila pravico uporabe na takšnem zemljišču. Pomeni le, da je tožničina prednica po ZLPP olastninila le družbeni kapital, ovrednoten v otvoritveni bilanci. Ugotovitev, da se je po ZLPP olastninila le stavba in ne funkcionalno zemljišče, sicer sama po sebi ne bi preprečevala, da se zasebna lastnina na slednjem vzpostavi na podlagi subsidiarnega (oziroma sekundarnega) lastninskega zakona, tj. ZLNDL. Na Slovensko odškodninsko družbo (SOD) je namreč na podlagi ZZLPPO prešlo le premoženje oziroma družbeni kapital tistih podjetij, ki do rokov, določenih v 3. členu ZPP, niso uspela pridobiti soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo za preoblikovanje (ki torej do določenih rokov niso uspela zaključiti lastninjenja po ZLPP). Navedeno pa za tožničino prednico, upoštevajoč neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, ne velja.
Kot oviro za lastninjenje spornih nepremičnin po ZLNDL je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tolmačilo okoliščino, da je toženka še pred njegovo uveljavitvijo takšne nepremičnine olastninila.
ZGJS pomeni podlago za primarno privatizacijo, v katero po njeni dokončni izvedbi ni več mogoče posegati. Dejstvo, da je pridobitev pravice na podlagi ZLNDL originarna, torej ne vpliva na odločilnost dejstva, da je takšen način lastninjenja šele sekundarne narave, tj. če se nepremično premoženje še ni olastninilo po določbah drugih privatizacijskih zakonov
URS člen 14, 14/2. OZ člen 17, 17/1. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9. ZIZ člen 15, 102, 102/1, 102/1-1. ZPP člen 81.
terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - stroški dolžnika - stroški iz stečajne mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - individualna izvršba
Čeprav v postopku stečaja nad pravno osebo vse stroške plača upravitelj, je v postopku osebnega stečaja potrebno ločiti med stroški, ki se plačajo iz stečajne mase in jih plača upravitelj, in stroški, ki predstavljajo stroške dolžnika ter jih je dolžan plačati dolžnik sam. Fizična oseba, nad katero se vodi stečajni postopek, ohrani poslovno (in s tem pravdno) sposobnost za tiste stroške, ki jih je dolžna plačevati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase. Posledično je možna tudi izvršba za te terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka.
OZ člen 83, 922, 922/1, 977. ZZavar člen 83, 83/1, 83/1-1.
zavarovalni primer – definicija zavarovalnega primera – nezgodno zavarovanje za primer smrti – izključitev obveznosti zavarovalnice – nejasno pogodbeno določilo – razlaga pogodbe – nezgodna smrt – smrti zaradi utopitve – ekstremni šport
Stranki z definiranjem pojma zavarovalnega primera v splošnih pogojih oziroma zavarovalni pogodbi opredelita predmet zavarovanja. Zakonske določbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo relevantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do zavarovalnega primera, to je realizacije rizika, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba.
Ker pojma ekstremnega športa ni mogoče enopomensko opredeliti, gre za nejasno določilo pogodbe po vnaprej natisnjene vsebine, ki ga je treba razlagati v korist zavarovanca (tožnikov) v smislu, da je obseg njegovih/njunih pravic največji oziroma obseg izključitev obveznosti zavarovalnice najmanjši.
Pritožnika zatrjujeta, da sta lastnika nepremičnin oziroma da nepremičnine, na katerih je vpisana lastninska pravica na zapustnika, niso predmet zapuščine, kar sicer izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov, zato je zahtevek pritožnikov, da v zapuščino ne spadajo nepremičnine, manj verjeten.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – stroški pogreba
Iz zapuščine se krijejo tudi stroški pogreba. Navedeno pomeni, da bosta dediča dolžna poravnati zapustnikove dolgove le do zneska, ki bo ostal potem, ko bo vrednost zapustnikovega premoženja zmanjšana za stroške pogreba.
aktivna legitimacija – upravnik večstanovanjske stavbe – izpolnjevanje obveznosti – verzija
Aktivna legitimacija upravnika za izterjavo stroškov dobaviteljev in izvajalcev storitev je podana, če ta navedbe dejstva o prikrajšanju tožeče stranke. Sklicevanje na 30. in 59. člen SZ-1 ne zadošča.
Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh.
ZPP člen 158, 158/1, 360, 360/1. ZIZ člen 65, 65/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – umik tožbe – povračilo stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek oziroma, ko je tožeča stranka dosegla izbris hipoteke, ki je bil tudi pričakovan in končni rezultat pravdanja. Odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, je zato pravilna.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - splošni pogoji - poroštvo - subsidiarno poroštvo - obveznost zavarovalnice - rok za plačilo odškodnine – plačilna sposobnost povzročitelja škodnega dogodka
Za nastanek subsidiarnega poroštva po 2. odstavku 3. člena Splošnih pogojev AO-plus-97 zadostuje, da oškodovanec da zavarovalnici povzročitelja odškodninski zahtevek, zavarovalnica pa mu v zakonsko določenem roku odškodnine ne izplača.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – pogodbene stranke – aktivna legitimacija – spremenjene okoliščine – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Spremenjene okoliščine stranko, ki se nanje sklicuje, opravičujejo le do razveze, ne pa do spremembe pogodbe – možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji spremenijo, pa je dana samo nasprotni stranki, če želi takšno pogodbo vzdržati v veljavi. Tožeča stranka s tožbo spremembe že sklenjene pogodbe ne more izsiliti.
razveza pogodbe o izvensodni poravnavi - bistveno spremenjene okoliščine po sklenitvi pogodbe - vseživljenjsko plačevanje mesečne rente zaradi izgube na zaslužku - poškodba, utrpeljena v prometni nesreči - nezmožnost opravljanja čebelarske dejavnosti - vir dohodka - nesposobnost opravljanja profesionalnega čebelarstva - (ne)pričakovanost dodatnih zdravstvenih težav - trditveno breme
Razlikovanje med položaji strank, ki se s pogodbo dogovorita o bodoči denarni renti, in položaji strank o pravicah in obveznostih, o katerih v zvezi s plačevanjem bodoče rente odloči sodišče, ima stvaren in razumen razlog. Sodišče je državni organ, katerega funkcija je ravno razreševanje sporov o razmerjih med strankami, ki sodijo v njegovo stvarno pristojnost. Upoštevanje vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na prisojo rente, je zato inherentno skrbnosti opravljanja njegove funkcije. Za stranke pa navedeno ne velja. Te delujejo v okviru svoje svobodne pogodbene volje. Zato je zanje posebej predpisano, da morajo pri prevzemanju in izpolnjevanju obveznosti delovati z dolžno skrbnostjo. Takšno splošno obligacijsko načelo je v določbi 133. člena ZOR zgolj konkretizirano na način, da jasno odkazuje, v čem se takšna skrbnost pri dogovarjanju izkazuje.
Nepričakovanost oziroma nepredvidljivost sta relevantna za presojo zahtevka za razvezo pogodbe. Ta elementa sta vključena v dispozicijo 2. odstavka 133. člena ZOR in predstavljata negativni predpostavki za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Kot takšni ne sodita v trditveno breme tožnice, temveč trditveno breme nasprotne stranke, ki ugovarja pričakovanost oziroma neizrednost spremenjenih okoliščin. Ravno iz pojasnila Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 588/2008 je namreč razvidno, da sta stranki poravnave ob njeni sklenitvi dolžni upoštevati posledice, ki jih je v trenutku sklenitve mogoče pričakovati po običajnem, normalnem teku stvari. Navedeno pa s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pomeni, da dogovorjenega pogodbenega statuta ne moreta spremeniti, če bi po običajnem, normalnem teku stvari takšne posledice mogli pričakovati.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih poslov ni potrebno, da bi bilo tretjemu (pridobitelju) znano, da se s poslom škoduje upnikom. Zakon daje prednost varstvu upnika (da ohrani svojo pravico) pred interesom pridobitelja (da neodplačno pridobi pravico). Glede dolžnika pa se na osnovi navedenega zakonskega določila šteje, da je vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom. V triletnem roku po sklenitvi neodplačnega pravnega posla mora vsak dolžnik računati, da je njegovo, sicer prosto razpolaganje s premoženjem, lahko omejeno oziroma neučinkovito zaradi varstva upnikov.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 61, 61/2, 62. ZPP člen 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazloženost ugovora – verodostojna listina – upravna odločba
Ker upnik listin v predlogu za izvršbo ni označil tako, da bi pomenile verodostojne listine, je ugovor dolžnika šteti za obrazložen.
Odločba o odmeri nadomestila zaradi omejene rabe prostora je upravna odločba in ne verodostojna listina, izterjavi terjatve po upravni odločbi pa izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine ni namenjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083313
OZ člen 131, 179. ZPP člen 14, 163, 163/3, 286b.
odškodninska odgovornost – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – silobran – zlom nosnih kosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – izvedensko mnenje – pravočasnost priglasitve stroškov
Že v kazenskem postopku je toženec podal ugovor, da naj bi bilo dejanje storjeno v silobranu. Ker s tem ugovorom v kazenskem postopku ni uspel, ga tudi ne more več uveljavljati v pravdnem postopku.
neveljevnost oporoke – razveljavitev oporoke – oporočna sposobnost – sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati – pisna oporoka pred pričami
Zapustnik je nesposoben za razsojanje glede izjave poslednje volje, če je v takem duševnem stanju, da ne more bodisi pravilno doumeti oziroma razumeti pomena te izjave in njenih posledic, bodisi ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.
To, da je oporočitelj oporoko najprej podpisal, potem pa izjavil, da je to njegova oporoka in ne obratno, kakor se dobesedno glasi besedilo 1. odstavka 66. člena ZD, je dejansko nebistveno. Bistveno je, da je šlo za enotno pravno dejanje (unitas actus).
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
Domnevne gmotne in socialne stiske toženke in njene družine pri odločanju ni mogoče upoštevati. Toženka bi morala najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin, ki naj bi ji onemogočale plačilo dolgovane najemnine in drugih stroškov, v skladu s 1. odstavkom 104. člena SZ-1 sprožiti postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v istem roku o tem obvestiti tožnico kot lastnico stanovanja. Toženka sama priznava, da niti subvencioniranja najemnine ni predlagala. Zmotno pa je njeno pritožbeno prepričanje, da bi o tej pravici morala biti posebej poučena. Tega tožnici ne nalaga noben predpis. Toženka se po navedenem zgolj s sklicevanjem na ustavna načela o pravni in socialni državi ne more uspešno upirati tožbenemu zahtevku.
podjemna pogodba – določitev plačila in izplačilo – pogoj
Tožnica se je ne glede na možnost, da gradbeno dovoljenje ne bo pridobljeno, zavezala, da bo prejela plačilo, če bo izpolnjen navedeni plačilni pogoj. Ne more se sedaj pritožnica sklicevati na to, da je nemožnost pogoja (4. odstavek 59. člena OZ) povzročila toženka, če je sama podjemno pogodbo sklenila na podlagi okoliščin, katerih rizika se je zavedala. Takšen očitek toženki bi bil utemeljen, če bi trdila, da je po sklenitvi pogodbe onemogočila pridobitev gradbenega dovoljenja. Pritožnica sama pa ves čas zatrjuje, da je sicer po izdaji ponudbe, pa pred sklenitvijo pogodbe, vedela za nevarnost, da gradbeno dovoljenje ne bo pridobljeno.