Po 95. členu ZPP odvetnika že po zakonu eno (pravdno) pooblastilo lahko upravičuje za zastopanje v dveh postopkih (pravdnem in nato, če gre za upnika, še izvršilnem postopku), vendar pa to ne vpliva na zahtevo iz 98. člena ZPP, da je v vsakem samostojnem postopku treba to pooblastilo predložiti ob prvem procesnem dejanju. To velja tudi za primere povezanih, vendar formalno samostojnih postopkov.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/1-2, 170. ZUP člen 225.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je po veljavnem Seznamu telesnih okvar podana 50 % telesna okvara po IX. poglavju točka 10 a. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev, da je pri njem podana 50 % okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, utemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013482
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
V tem sporu je tožnik zahteval odškodnino za nesrečo pri delu. Tožnik je kot kandidat za vojaka izvajal športno vadbo na športnem igrišču ter si pri tem poškodoval desno koleno. Tožena stranka je dokazala, da so bili vojakom zagotovljeni varni pogoji za izvedbo štafetnih iger, zato toženi stranki ni mogoče očitati, da vojakom in tožniku kot kandidatu za vojaka ni zagotovila varnih pogojev vadbe. Do nezgode je prišlo zaradi tožnikovega pretiranega tekmovalnega duha. Zato tožena stranka za nesrečo ni objektivno odgovorna. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, saj na strani tožene stranke ni bilo protipravnega ravnanja. Do nesreče je prišlo po krivdi tožnika, za tako škodo pa ne more odgovarjati delodajalec.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/5.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja – obratovalni stroški – upravnik – revizija – sprememba sodne prakse – upravljanje večstanovanjske stavbe – terjatve upravnika do etažnih lastnikov – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – druga terjatev – začetek teka zastaralnega roka – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – najemnik
Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.
Tožena stranka tožeči stranki ni izplačala plače za sporni mesec, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo zahtevku o plačilu prikrajšanja pri izplačilu neto plače za sporni mesec, ki je predstavljal znesek dolga iz naslova kredita in bi ga tožena stranka morala ob izplačilu plače nakazati kreditodajalcu tožeče stranke, vendar te obveznosti ni izpolnila.
Pri tožniku ni ugotovljena popolna nezmožnost za delo, zato njegov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnik je bil od spornega dne dalje zmožen za delo v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Zato njegov tožbeni zahtevek, da je bil začasno nezmožen za delo tudi od spornega datuma dalje, ni utemeljen.
Za pravilno strokovno medicinsko oceno glede utemeljenosti bolniškega staleža tudi od spornega datuma dalje ni bistveno, da si izvedenec ni ogledal delovnega mesta oz. dejavnosti gospodarske družbe. Po razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delo z določenimi omejitvami, tožnik res ni več zmožen opravljati vseh opravil v trgovini z gradbenim materialom, vendar je kot lastnik in direktor gospodarske družbe dolžan delo organizirati tako, da bo opravljal le tista opravila v okviru dejavnosti, ki glede na omejitve, določene zaradi III. kategorije invalidnosti, ne bodo kontraindicirana.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB
VSL0081393
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZGD-1 člen 233, 233/3, 249.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo – ireverzibilna škoda – težko nadomestljiva škoda – ničnostni zahtevek – vrnitev prepovedanih plačil – prepovedano vračilo vložka – vrnitveni zahtevek družbe – kondikcija – pravice iz lastnih delnic
V primeru ugoditve ničnostnemu zahtevku zaradi prepovedanega vračila vložka gre za korporacijsko pravni vrnitveni zahtevek družbe s posledičnimi zahtevki za vrnitev delnic v premoženje družbe. Pravna posledica ničnosti je kondikcija, torej vračilo predmeta zastave, kolikor ga ima zastavni upnik še v posesti zastavitelju, v primeru pa, da je zastavni upnik predmet že odtujil, pridejo v poštev pravila o neupravičeni obogatitvi in sicer vrnitev dosežene koristi.
ZDR člen 109. ZDoh-2 člen 44, 44/1. ZPIZ-1 člen 144.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki za socialno varnost - davki
Tožena stranka je dolžna tožniku plačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, in sicer skladno s 109. členom ZDR.
Skladno z določili ZDoh-2 in ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna od razlike med bruto zneskom pripadajoče odpravnine in desetkratnikom povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji odvesti za tožnika akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati tako dobljeni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. Do izplačila vtoževanega zneska v celoti tožnik zato ni upravičen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnikove zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja njegovega dela oz. dejavnosti. Zato tožbeni zahtevek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi bolezni, ni utemeljen.
ZDR člen 161. OZ člen 86, 86/1. URS člen 155. ZDR-1 člen 161, 161/1.
letni dopust - odmera - uporaba predpisa - nov zakon - regres za letni dopust - sorazmerni del - sporazum - ničnost - odpoved pravici - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 13. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 (tožnica je skladno s 161. členom ZDR pravico do celotnega dopusta za leto 2013 pridobila 1. 1. 2013, ker ji je že v letu 2012 pretekel čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev) in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Za odmero dopusta in regresa veljajo določbe ZDR, saj bi uporaba določbe 1. odstavka 161. člena ZDR-1 (po katerem ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve, krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve) za tožnico pomenila poseg v pridobljene pravice. Tak poseg pomeni kršitev 155. člena URS o prepovedi povratne veljave pravnih aktov.
Ni odločilno, da je tožnica podpisala sporazum, ki vsebuje določbo, da ji gre dopust za leto 2013 in s tem regres za letni dopust le po novem ZDR-1. Delavec se minimalnim pravicam, ki mu gredo po zakonu, ne more odpovedati, zato so določbe sporazuma, ki se nanašajo na letni dopust in regres za leto 2013, ki naj bi tožnici pripadal le v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve v letu 2013, nične, saj nasprotujejo ustavi in prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ).
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelna oseba
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica v spornem času zmožna za delo, pravilno upoštevalo, kakšna dela tožnica (sicer prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba) kot ekonomistka opravlja, upoštevajoč pri tem, kakšna dela zanjo išče Zavod RS za zaposlovanje. Tožnica je bila v spornem obdobju ta dela sposobna opravljati, zato njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bila v tem času začasno nezmožna za delo za polni delovni čas, ni utemeljen.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev - minimalna pokojninska doba
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je podana preostala delovna zmožnost, zato ni pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Okoliščina, da je invalidska komisija v Bosni in Hercegovini pri tožniku ugotovila I. kategorijo invalidnosti, za rešitev obravnavane zadeve pravno ni relevantna. V sporu z mednarodnim elementom je namreč za ugotavljanje in ocenjevanje invalidnosti pristojen le izvedenski organ slovenskega nosilca zavarovanja, upoštevaje pri tem definicijo invalidnosti, opredeljeno v 60. členu ZPIZ-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odškodnina - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - nižja plača - premoženjska škoda - bruto - neto - davki - prispevki - izrek sodbe
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
ZSV člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 22, 23, 23/3, 25, 25/1, 25/2, 27, 27/1, 27.a, 31, 31/1, 31/1-1, 31/2, 31/2-1. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 3, 3/1, 4.
denarna socialna pomoč - študent - občasni neperiodični dohodki - samska oseba
Osnovni namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. 31. člen ZSV vsebuje domnevo, da je osebi, ki ima določene prihranke, omogočeno preživetje in se ji zaradi tega denarna socialna pomoč ne dodeli (če višina 1/3 prihrankov presega višino denarne socialne pomoči, ki bi pripadala osebi) oziroma se ji dodeli v nižjem znesku (če višina 1/3 prihrankov ne presega višine denarne socialne pomoči, ki bi pripadala osebi). Tožnik je imel na dan vložitve vloge za dodelitev denarne socialne pomoči prihranke v višini 1.919,89 EUR. Ti prihranki v skladu z 31. členom ZSV omogočajo preživetje, zato do denarne socialne pomoči ni upravičen.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 19, 72, 75. ZPP člen 112.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe
Tožnik tožbe ni vložil v roku 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (252. člen ZPIZ-1 in 72. člen ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (75. člen ZDSS-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083389
ZPP člen 7, 212.
sklenitev pogodbe – podpis pogodbe – trditveno in dokazno breme
Ob zanikanju toženca, da je podpisal sporno pogodbo in reverz, je materialnopravno zmotno stališče, da je na tožencu dokazno breme, saj je v takem primeru dokazno breme na tožeči stranki, zlasti ob primerjavi spornih podpisov toženca, ki jih je toženec predložil in se razlikujejo od podpisov na pogodbi.