plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Tožena stranka tožniku ni izplačala regresa za letni dopust, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen ZDR). Tožnik je pridobil pravico do dopusta za sporno leto v začetku tega leta, pri tem pa regres ni vezan na dejansko izrabo tega dopusta, kot to zmotno razloguje pritožba.
ZJN-2 člen 4, 4/4. ZJN-2B člen 71, 71/7. OZ člen 407, 420, 631.
javno naročilo - čas oddaje javnega naročila - gradbena dela - izvajalec - podizvajalec - novela Zakona o javnem naročanju - Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu - neposredno plačilo podizvajalcem - fiduciarna cesija - zahteva za plačilo
Za pravilno odločitev je pravno pomembno, kdaj je bilo oddano javno naročilo za dela, za katera je podjetje sklenilo s toženo stranko Pogodbo za izvedbo gradbeno, obrtniških in inštalacijskih del. Od tega datuma je odvisno, katera je materialnopravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi.
ZPP člen 105, 108, 108/4, 108/5. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge - tožba - nepopolna vloga
Tožba, ki jo je tožnik posredoval sodišču, ni bila popolna in ni vsebovala vsega, da bi se lahko obravnavala. Zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da jo v 15-dnevnem roku ustrezno dopolni. Hkrati je tožnika, ki ni imel pooblaščenca, poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči in o nastopu pravnih posledic v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom. Tožnik tožbe v postavljenem roku ni popravil, zato je sodišče prve stopnje tožbo v skladu s 4. in 5. odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je s tožbo uveljavljal obračun in izplačilo plač. Trdil je, da je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, čeprav ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilno zamudno sodbo. Obrazložilo je, da iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker tožnik v roku 30 dni po zaključku dela pri toženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, je zavrnilo njegov zahtevek na izplačilo prejemkov iz naslova delovnega razmerja za sporno obdobje. Dejstva v zvezi z zakonitostjo prenehanja delovnega razmerja je sodišče prve stopnje ugotavljalo samo, mimo in v nasprotju s tožnikovimi navedbami. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče svoje odločitve ni oprlo na dejstva, navedena v tožbi, ampak na dejstva, ki jih je ugotavljalo samo po uradni dolžnosti.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 126/2, 153, 154, 155, 221j.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prisilna poravnava – pravica delničarja do pritožbe – pravica do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave – stranke predhodnega postopka – nedovoljena pritožba
Le stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker pritožnika nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka, temveč sta navedla, da sta dolžnikova delničarja, nista procesno legitimirana za vložitev pritožbe.
ZFPPIPP ne podeljuje pravice delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
Tožena stranka tožeči stranki ni izplačala plače za sporni mesec, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo zahtevku o plačilu prikrajšanja pri izplačilu neto plače za sporni mesec, ki je predstavljal znesek dolga iz naslova kredita in bi ga tožena stranka morala ob izplačilu plače nakazati kreditodajalcu tožeče stranke, vendar te obveznosti ni izpolnila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost
Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu kontrolorja dela (ki ga je zasedala tudi tožnica) za enega delavca in razporeditev tega dela med druge zaposlene pomeni organizacijski razlog in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožnik s svojo izpovedbo ni potrdil trditve, da ni pomislil, da bi poklical policijo in da se ni skušal izogniti preizkusu alkoholiziranosti, da za to ni imel nobenih razlogov, ker je izpovedal, da ni poklical policije zato, ker je štel, da to ni potrebno. Tožnik pa sploh ni odgovoril na toženkine trditve, da je bila njegova dolžnost obvestiti policijo o prometni nesreči tudi zato, da omogoči preiskavo za ugotavljanje alkoholiziranosti. Tožnik je kršil pogodbene obveznosti in ni dokazal, da za kršitve ni kriv.
Ustanoviteljev zavodov ni mogoče šteti med lastnike zasebnih podjetij. Zato tožnik kot ustanovitelj zavoda v spornem času po zakonu ni bil zavarovan kot oseba, ki je lastnik zasebnega podjetja v Republiki Sloveniji (6. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ).
Tožnik v spornem obdobju ni bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po kakšni izmed drugih točk 15. člena ZZVZZ, torej ni bil zavarovan iz drugega naslova, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na podlagi 20. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ.
ZDR člen 109. ZDoh-2 člen 44, 44/1. ZPIZ-1 člen 144.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki za socialno varnost - davki
Tožena stranka je dolžna tožniku plačati odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, in sicer skladno s 109. členom ZDR.
Skladno z določili ZDoh-2 in ZPIZ-2 je tožena stranka dolžna od razlike med bruto zneskom pripadajoče odpravnine in desetkratnikom povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji odvesti za tožnika akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati tako dobljeni neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila. Do izplačila vtoževanega zneska v celoti tožnik zato ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO
VSL0077159
ZPP člen 496, 496/1, 496/3. ZST člen 11, 18, 18/1, 34, 34/3.
umik napovedi pritožbe – taksa za umik pritožbe – neprijava terjatve v stečajnem postopku
Taksna obveznost je nastala ob napovedi pritožbe. S procesnim razpolaganjem tožene stranke (umik napovedi pritožbe) bi se zgolj spremenila višina in zapadlost te obveznosti. Ker tarifni del ZST-1 ne določa posebne takse za primer umika napovedi pritožbe, je potrebno uporabiti splošno določbo tretjega odstavka 34. člena ZST-1, po katerem znaša taksa v takšnem primeru tretjino takse za postopek o vlogi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081354
OZ člen 190, 193, 197. SPZ člen 115. ZPP člen 39, 39/1, 287, 339, 339/2, 339/2-15.
upravnik – stroški obratovanja – ključ delitve stroškov – sklepčnost tožbe – verzija – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Sklepčnost tožbe se presoja izključno na podlagi tožbenih trditev in ni odvisna od naknadnih ugovorov nasprotne stranke. Ugovor tožene stranke, da preizkus izračuna stroškov po posameznih postavkah ni mogoč, bi zato lahko vplival le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
Določbo 197. člena OZ je mogoče uporabiti ne glede na to, ali je stranka vedela, da plačuje tuj dolg, ali ne. Zmota plačnika torej ni predpostavka za povračilo na tej zakonski podlagi.
V obravnavani zadevi materialno pravno podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku predstavlja 197. člen OZ. Zato vprašanji izstavitve in prejema računov za odločitev nista pomembni, niti za vprašanje teka zakonskih zamudnih obresti. Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati.
ZSV člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 22, 23, 23/3, 25, 25/1, 25/2, 27, 27/1, 27.a, 31, 31/1, 31/1-1, 31/2, 31/2-1. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 3, 3/1, 4.
denarna socialna pomoč - študent - občasni neperiodični dohodki - samska oseba
Osnovni namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. 31. člen ZSV vsebuje domnevo, da je osebi, ki ima določene prihranke, omogočeno preživetje in se ji zaradi tega denarna socialna pomoč ne dodeli (če višina 1/3 prihrankov presega višino denarne socialne pomoči, ki bi pripadala osebi) oziroma se ji dodeli v nižjem znesku (če višina 1/3 prihrankov ne presega višine denarne socialne pomoči, ki bi pripadala osebi). Tožnik je imel na dan vložitve vloge za dodelitev denarne socialne pomoči prihranke v višini 1.919,89 EUR. Ti prihranki v skladu z 31. členom ZSV omogočajo preživetje, zato do denarne socialne pomoči ni upravičen.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZPP člen 274, 274/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposlena oseba - pravni interes - zavrženje tožbe - interventni ukrepi
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF črtan citirani 4. odstavek 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža. Zato bi bilo potrebno tožbo tožnice v delu, ko je ta zahtevala ugotovitev začasne nezmožnosti za delo po 12. 6. 2013, zavreči (1. odstavek 274. člena ZPP).
vračilo preveč izplačane plače - plačilo za delo - neupravičena obogatitev
Pravna podlaga za vračilo neupravičenih izplačil iz naslova preveč izplačane plače je določba prvega odstavka 190. člena OZ. V skladu s to določbo je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, dolžan vrniti prejeto, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženec je bil brez pravnega temelja na škodo tožeče stranke obogaten za znesek neutemeljeno izplačane plače (toženec je prejel plačo za delo v tujini, kljub temu, da se je iz tujine že vrnil), zato je bil ta znesek tožeči stranki dolžan vrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožena stranka tožnika pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi. Poleg tega ga ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu s tem ni omočila zagovora. Odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ne izpolnjuje pogoja pisno obrazloženega odpovednega razloga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
Tožnik se je z določenim dnem zaposlil pri drugem delodajalcu, zato mu je sodišče prve stopnje zmotno priznalo obstoj in pravice iz delovnega razmerja pri toženi stranki po tem datumu.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/5.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja – obratovalni stroški – upravnik – revizija – sprememba sodne prakse – upravljanje večstanovanjske stavbe – terjatve upravnika do etažnih lastnikov – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – druga terjatev – začetek teka zastaralnega roka – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – najemnik
Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.
ZDR člen 161. OZ člen 86, 86/1. URS člen 155. ZDR-1 člen 161, 161/1.
letni dopust - odmera - uporaba predpisa - nov zakon - regres za letni dopust - sorazmerni del - sporazum - ničnost - odpoved pravici - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo 13. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 (tožnica je skladno s 161. členom ZDR pravico do celotnega dopusta za leto 2013 pridobila 1. 1. 2013, ker ji je že v letu 2012 pretekel čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev) in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Za odmero dopusta in regresa veljajo določbe ZDR, saj bi uporaba določbe 1. odstavka 161. člena ZDR-1 (po katerem ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve, krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve) za tožnico pomenila poseg v pridobljene pravice. Tak poseg pomeni kršitev 155. člena URS o prepovedi povratne veljave pravnih aktov.
Ni odločilno, da je tožnica podpisala sporazum, ki vsebuje določbo, da ji gre dopust za leto 2013 in s tem regres za letni dopust le po novem ZDR-1. Delavec se minimalnim pravicam, ki mu gredo po zakonu, ne more odpovedati, zato so določbe sporazuma, ki se nanašajo na letni dopust in regres za leto 2013, ki naj bi tožnici pripadal le v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve v letu 2013, nične, saj nasprotujejo ustavi in prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ).
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnikove zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja njegovega dela oz. dejavnosti. Zato tožbeni zahtevek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi bolezni, ni utemeljen.