Tožnik bi bil upravičen do denarne socialne pomoči po kriteriju minimalnega dohodka. Zato je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek utemeljen.
ZFPPIPP člen 55, 126, 126/1, 126/2, 153, 154, 155, 221j.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – prisilna poravnava – pravica delničarja do pritožbe – pravica do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave – stranke predhodnega postopka – nedovoljena pritožba
Le stranka postopka zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Ker pritožnika nista zatrjevala, da imata položaj stranke predhodnega postopka, temveč sta navedla, da sta dolžnikova delničarja, nista procesno legitimirana za vložitev pritožbe.
ZFPPIPP ne podeljuje pravice delničarju, da vloži pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnikove zdravstvene težave niso bile izražene v taki meri, da bi to vplivalo na zmožnost opravljanja njegovega dela oz. dejavnosti. Zato tožbeni zahtevek, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi bolezni, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - nosečnost
Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu kontrolorja dela (ki ga je zasedala tudi tožnica) za enega delavca in razporeditev tega dela med druge zaposlene pomeni organizacijski razlog in s tem utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013482
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
V tem sporu je tožnik zahteval odškodnino za nesrečo pri delu. Tožnik je kot kandidat za vojaka izvajal športno vadbo na športnem igrišču ter si pri tem poškodoval desno koleno. Tožena stranka je dokazala, da so bili vojakom zagotovljeni varni pogoji za izvedbo štafetnih iger, zato toženi stranki ni mogoče očitati, da vojakom in tožniku kot kandidatu za vojaka ni zagotovila varnih pogojev vadbe. Do nezgode je prišlo zaradi tožnikovega pretiranega tekmovalnega duha. Zato tožena stranka za nesrečo ni objektivno odgovorna. Prav tako ni podana njena krivdna odgovornost, saj na strani tožene stranke ni bilo protipravnega ravnanja. Do nesreče je prišlo po krivdi tožnika, za tako škodo pa ne more odgovarjati delodajalec.
Pred objavo sklepa o preizkusu terjatev sodišča, ki vodi stečajni postopek, ni možno sprejeti sklepa o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, še ni sprejelo sklepa o preizkusu terjatev, temveč je stečajni upravitelj izdelal le osnovni seznam preizkušenih terjatev. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju prekinjenega postopka nezakonit.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013380
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala pri brušenju stružnega noža, ki ji ga je brusilni stroj iztrgal iz rok, tako da ji ga je odneslo v obraz, zaradi česar si je poškodovala levo oko. Tožena stranka je za škodo, ki je nastala tožnici, skladno s 1. odstavkom 131. člena OZ, krivdno odgovorna, saj ni zagotovila varnostnih ukrepov za tožničino varno delo (brusilni stroj ni bil ustrezno zavarovan, zaščiten in opremljen; v času škodnega dogodka se je brus vrtel v nasprotno smer,...).
Tožnica pri delu ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila stružnega noža. Pri ugotavljanju njenega soprispevka je potrebno upoštevati, da je tožena stranka vedela, da tožnica ne uporablja varnostnih očal, pa je na to ni opozorila in da tožnica ob začetku dela ni mogla vedeti, da se bo brus vrtel v napačno smer, saj ni mogla pričakovati, da brusilni stroj ni vklopljen v pravo vtičnico. Pri pravilni smeri vrtenja brusa do izmeta stružnega noža ne bi moglo priti. Zato je tožnica k nastanku škode prispevala v deležu 20 %.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – oblikovalni zahtevek – ugovor neizpolnjene pogodbe
Naročnik lahko odstopi od pogodbe vse dokler ni naročeni posel končan, pri čemer pa mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti. Vendar v primeru, ko so kot pogodbena stranka v smislu naročnika nastopali trije udeleženci, takšnega odstopnega upravičenja ne more uveljavljati zgolj eden od skupaj povezanih naročnikov. Takšno enostransko odstopno upravičenje bi lahko uveljavljali le vsi trije udeleženi naročniki skupaj.
Tožnik je trdil, da je pri toženi stranki obstajala prednostna lista, ki je bila podlaga za izbiro kandidatov za (pilote) inštruktorje. Zgolj obstoj prednostne liste v spornem obdobju sam po sebi še ne pomeni, da bi moral biti tožnik izbran za inštruktorja. Relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka (da mu je tožena stranka dolžna zagotoviti opravljanje dela, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z opravljanjem del in nalog inštruktorja), bi bilo, da je bil tožnik naveden na takšni prednostni listi in da bi moral biti, glede na število izbranih kandidatov in njegovo zaporedno mesto na listi tudi izbran, ali da je prednostna lista veljala tudi v spornem obdobju. Ničesar od navedenega tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Zato njegov zahtevek ni utemeljen.
nagrada za uspešno poslovanje - stimulacija - zastaranje
Sporna nagrada za uspešno poslovanje (stimulacija) bi morala biti tožniku izplačana do konca leta 2006 torej do 31. 12. 2006. Ker je tožnik šele 20. 11. 2012 pozval toženo stranko na izpolnitev obveznosti in nato vložil tožbo, je od dneva zapadlosti do prvega poziva toženi stranki preteklo več kot pet let, zato je ugovor zastaranja tožene stranke utemeljen (206. člen ZDR).
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev - minimalna pokojninska doba
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je podana preostala delovna zmožnost, zato ni pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Okoliščina, da je invalidska komisija v Bosni in Hercegovini pri tožniku ugotovila I. kategorijo invalidnosti, za rešitev obravnavane zadeve pravno ni relevantna. V sporu z mednarodnim elementom je namreč za ugotavljanje in ocenjevanje invalidnosti pristojen le izvedenski organ slovenskega nosilca zavarovanja, upoštevaje pri tem definicijo invalidnosti, opredeljeno v 60. členu ZPIZ-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - odškodnina - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - nižja plača - premoženjska škoda - bruto - neto - davki - prispevki - izrek sodbe
Enako kot v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi mora delodajalec tudi v primeru ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Zato je delavec, ki je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi po 90. členu ZDR podpisal ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, upravičen do odškodnine v višini razlike v plači po stari in novi pogodbi o zaposlitvi (čeprav je prva pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s podpisom nove), saj podpis nove pogodbe o zaposlitvi (zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga) ne pomeni, da je delavec pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače na novem delovnem mestu.
Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), ni pravilno, da sodba vsebuje po višini določene neto zneske, saj tako oblikovan izrek sodbe (ki vsebuje le neto zneske, ali pa mesečne bruto in obenem neto zneske) ni v skladu s predpisi, ki urejajo obračun plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V izreku sodbe je zato potrebno navesti le mesečne bruto zneske (plač, nadomestil ipd.) in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih (po višini v izreku sodbe določenih) mesečnih bruto zneskov.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081841
OZ člen 8, 22, 22/1, 22/2, 82, 372, 372/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 214, 214/2, 337, 337/1.
uporabnina – valorizacija – valorizacija uporabnine – začetek teka revalorizacije – začetek teka valorizacije glavnice – uporaba pogodbenega prava – razlaga spornih pogodbenih določil – subjektivno dojemanje spornih pogodbenih določil – uporaba načela enakovrednosti dajatev pri razlagi pogodbe – nedovoljene pritožbene novote – povrnitev pravdnih stroškov – pavšalni znesek povračila stroškov
Sodišče pogodbenega prava ne ugotavlja in uporablja po uradni dolžnosti, ampak morata njegovo vsebino pravdni stranki najprej zatrjevati in nato tudi dokazati. Ugotavljanje vsebine pogodbenega prava torej predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Šele po tem, ko sodišče vsebino pogodbenega prava ugotovi, ga uporabi kot avtonomno materialno pravo.
Subjektivno dojemanje strank pri razlagi spornih pogodbenih določil ne igra nobene vloge.
odločanje o več pritožbah hkrati – zloraba procesnih pravic – zavrženje predloga za začetek postopka prisilne poravnave – začasnost več insolvenčnih postopkov – umik predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Vsi trije izpodbijani sklepi se nanašajo na postopke, ki so vezani na odpravo posledic insolventnosti istega dolžnika. Ker so navedeni postopki v medsebojni povezavi in soodvisnosti, je pritožbeno sodišče z enim sklepom odločalo o utemeljenosti vseh treh vloženih pritožb zoper izpodbijane sklepe.
Zakon dolžniku omogoča več načinov, preko katerih se v primeru nastopa insolventnosti lahko izogne skrajnemu učinku stečajnega postopka, to je prenehanju samega dolžnika s sorazmernim poplačilom upnikov. Med drugim sta temu namenjeni tudi obe obliki prisilne poravnave, to je redna prisilna poravnava ter poenostavljena prisilna poravnava. Uveljavljanje teh procesnih možnosti, ki pomenijo zastoj v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka na zahtevo upnice, pa ne more služiti zgolj namenu zavlačevanja in onemogočanja odločanja o predlogu upnice. V kolikor je iz načina uveljavljanja teh procesnih možnosti razvidno, da gre za zlorabo procesnih pravic, sodišče ne sme nuditi pravnega varstva takšnemu ravnanju dolžnika.
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
ZSV člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 22, 23, 23/3, 25, 25/1, 25/2, 27, 27/1, 27.a, 31, 31/1, 31/1-1, 31/2, 31/2-1. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 3, 3/1, 4.
denarna socialna pomoč - študent - občasni neperiodični dohodki - samska oseba
Osnovni namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. 31. člen ZSV vsebuje domnevo, da je osebi, ki ima določene prihranke, omogočeno preživetje in se ji zaradi tega denarna socialna pomoč ne dodeli (če višina 1/3 prihrankov presega višino denarne socialne pomoči, ki bi pripadala osebi) oziroma se ji dodeli v nižjem znesku (če višina 1/3 prihrankov ne presega višine denarne socialne pomoči, ki bi pripadala osebi). Tožnik je imel na dan vložitve vloge za dodelitev denarne socialne pomoči prihranke v višini 1.919,89 EUR. Ti prihranki v skladu z 31. členom ZSV omogočajo preživetje, zato do denarne socialne pomoči ni upravičen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Ukinitev tožničinega delovnega mesta (hotelska gvernanta) predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 1034, 1034/3. SZ-1 člen 24, 24/5.
neupravičena obogatitev – stroški upravljanja – obratovalni stroški – upravnik – revizija – sprememba sodne prakse – upravljanje večstanovanjske stavbe – terjatve upravnika do etažnih lastnikov – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – druga terjatev – začetek teka zastaralnega roka – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – najemnik
Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118. KZ-1 člen 240, 240/2, 244, 244/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - rok za podajo odpovedi - pravna oseba - subjektivni rok - objektivni rok - sodna razveza
Tožena stranka je podala izredno odpoved pogodbe tožniku iz razlogov po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je v dveh mesecih dvema kreditojemalcema omogočil, da jima je tožena stranka odobrila neustrezno zavarovan kredit in izplačala denar, kredit pa niti ob dospelosti niti kasneje ni bil plačan, s čimer je toženi stranki povzročil materialno škodo in nematerialno škodo z zmanjšanjem ugleda in dobrega imena. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je subjektivni rok za podajo odpovedi tožnikove pogodbe o zaposlitvi potekel po izteku 30 dni od podaje kazenske ovadbe zoper tožnika zaradi očitanih kaznivih dejanj, ki so predmet obravnavane izredne odpovedi, oziroma najkasneje takrat, ko se je iztekel trideset dnevni rok od vročitve odredbe okrožnega sodišča v Ljubljani o odreditvi preiskave v prostorih tožene stranke toženi stranki. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozno, zato je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved nezakonita.