ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081355
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji zavarovanja – razlaga spornih določil pogodbe – identično dejansko stanje
Zavarovalnega kritja ni, saj škoda tožeči stranki ni nastala zaradi vloma ali ropa (kar zavarovanje krije), ampak ob tatvini. Definicija velike tatvine v KZ za odločitev o zavarovalnem kritju ni odločilna.
podjemna pogodba – dogovor o plačilu – odprava napak – zmota – razveljavitev pogodbe – ugovor – pobotni ugovor – nasprotna tožba – pravica do znižanja plačila in povračila škode
Tožbeni zahtevek je utemeljen, ne glede na okoliščino, ali je tožeča stranka odgovorna za nekvalitetno gradnjo steklene fasade, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel. Tožena stranka bi uspešno nasprotovala tožbenemu zahtevku z nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim bi zahtevala razveljavitev pogodbe zaradi zmote, če bi šele po sklenitvi pogodbe izvedela, da je tožeča stranka odgovorna za napake, zaradi katere je bilo treba postaviti zaščitni tunel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za odpoved
Uprava tožene stranke je ugotovila razloge za izredno odpoved na seji dne 29. 6. 2010. Na tej seji so poročevalci predstavili gradivo o ugotovljenih očitkih po vsebini, sledila so vprašanja, opravila se je razprava, na koncu je bila sprejeta odločitev z večino glasov. Na podlagi odločitve uprave je sledila pisna obdolžitev in vabilo na zagovor tožnika. Dne 26. 7. 2010 sta predsednik uprave in član uprave tožene stranke skladno s 16. in 17. členom Statuta kot zastopnika tožene stranke podala tožniku pisno odpoved. Zato je tožena stranka tožniku pravočasno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (v roku 30 dni od seznanitve z razlogi po določbi 2. odstavka 110. člena ZDR).
nepopolna vloga – formalni preizkus vloge – formalne pomanjkljivosti – zahteva za popravo in dopolnitev – sklep o zavrženju tožbe – načelo kontradiktornosti
Če pri formalnem preizkusu predloženih dodatnih izvodov sodišče zazna, da imajo predloženi izvodi določene pomanjkljivosti, kot v konkretnem primeru (izvoda naknadno predložene tožbe sta se po ugotovitvi sodišča prve stopnje bistveno razlikovala od prvotne tožbe od tretje strani dalje), ki ne kažejo na ignoranco ali zlorabo procesnih pravic pač pa na tehnično napako, ima sodišče možnost in dolžnost, da tudi s prejetimi izvodi tožbe, ki niso sposobni obravnavanja (z vročitvijo v odgovor toženim strankam) postopati kot z nepopolno vlogo. Tožečo stranko bi moralo v okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje pozvati, da napako v predloženih izvodih odpravi.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0079500
ZIZ člen 65, 65/3, 239. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41.
materialno procesno vodstvo – poprava tožbe – nedopustnost zavarovanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice – zaznamba sklepa o zavarovanju – pridobitev hipoteke – dobra vera
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
stroški postopka – obrazloženost stroškovne odločitve – nagrada za zastopanje več oseb
Iz tar. št. 1200 ZOdvT izhaja, da se zaradi zastopanja dodatnih odvetnikovih strank poveča zgolj nagrada za postopek ali nagrada za posel in torej ne tudi nagrada za narok in nagrada za postopek v zvezi s sredstvi zavarovanja.
procesno ekvivalenčna teorija – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – tožbeni predlog – dejanski tožbeni temelj – res iudicata
V sodni praksi je v fazi po pravnomočnosti odločbe uveljavljena procesno ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa: tožbeni predlog in (dejanski) tožbeni temelj.
avtorski honorar – avtorsko delo – neupravičena uporaba glasbenih del
Glede na izkazano zaprtje prodajalne z 31. 12. 2004, je že iz tega razloga zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila avtorskega honorarja za uporabo glasbenih del za čas od januarja 2005 do 31. 12. 2009 pravilna.
prenehanje začasne odredbe – pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka – predlog dolžnika za ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj v zvezi z začasno odredbo
Ker je bil tožbeni zahtevek tožnikov pravnomočno zavrnjen, je sodišče na podlagi toženčevega predloga utemeljeno ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja v zvezi z začasno odredbo.
Če je tožeča stranka delavec, je za odločanje krajevno pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (prvi odstavek 8. člena ZDSS-1). Zato je tožnik lahko izbiral, ali bo tožbo vložil pri sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, oziroma pri sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, ali pa pri sodišču, na območju katerega se je delo opravljalo.
ZPP člen 286, 287, 302, 302/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 59.
delež na skupnem premoženju – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje – novo sojenje – ponovni začetek glavne obravnave – navajanje novih dejstev v novem sojenju – neprerekana dejstva
Stališče, da je institut ponovnega začetka glavne obravnave iz 3. odstavka 302. člena ZPP identičen pojmu prvega naroka za glavno obravnavo, nima podlage v določilih ZPP niti v uveljavljeni sodni praksi. Glavna obravnava se mora začeti znova zaradi spoštovanja načela neposrednosti. Nov začetek glavne obravnave ne spreminja procesnega reda, kakršnega določa 286. člen ZPP glede navajanja novih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082807
OZ člen 154, 154/3, 357. ZOZP člen 34, 36, 41.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – zastaranje – splošni petletni zastaralni rok – škodni sklad – nezavarovano vozilo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – če ni kriv nobeden – odgovornost po enakih delih
Tožeča stranka je oškodovanki izplačala odškodnino na podlagi sklepanja, da sta s tožencem kot udeleženca prometne nezgode v enakem deležu soodgovorna za nastalo prometno situacijo. Toženec je v regresni pravdi podal ugovor, da je za nastalo prometno situacijo odgovorna izključno oškodovanka, vendar dokazni postopek tega ni potrdil. Sodišče je zaključilo, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri od udeležencev nezgode je v kakšni meri prispeval k nastanku škode, zato se je pravilno oprlo na določbo 3. odstavka 154. člena OZ, ki se uporabi za primere, ko krivde imetnikov premikajočih vozil, udeleženih v nezgodi, ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
Kadar izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je tožeči stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Če sodišče sklepa ne razveljavi in naloži plačilo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi, gre za nebistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ta v ničemer ne vpliva na izid postopka, s katerim je tožbenemu zahtevku ugodeno. Nebistveno je torej, ali predloženi račun izpolnjuje vse računovodske kriterije za verodostojno listino, saj je sodišče postopek nadaljevalo kot pravdo, kjer je predložene listine ocenjevalo v primerjavi z drugimi dokazi skladno z 8. členom ZPP.
ZPP člen 128, 128/1, 128/4, 151, 151/1, 163, 163/3, 163/4, 163/7, 310, 325, 328. OZ člen 190.
pravdni stroški – zahtevek za povračilo stroškov, ki so nastali v drugem pravdnem postopku – res iudicata
Odločitev o pravdnih stroških je vedno tesno povezana z odločitvijo o glavni stvari (meritorno ali formalno), zato je zahteva za povrnitev pravdnih stroškov akcesorne narave in odvisna od odločitve v sporu ter vezana na uspeh stranke v sporu. O zahtevi za povrnitev stroškov se zato lahko odloča le v postopku, zaradi katerega so stroški tudi nastali. V primeru nepravilnosti ali nejasnosti ima stranka možnost, da nanje bodisi opozori v pravnem sredstvu bodisi predlaga izdajo dopolnilnega ali popravnega sklepa glede stroškovne odločitve, ne more zahtevka za povrnitev stroškov nikdar uveljavljati v posebni, od matičnega postopka ločeni pravdi.
Pritožbeno sodišče brez ustreznega opozorila same stranke ne pazi nato, ali so ji bili priglašeni stroški (pravilno) priznani. Da bi tožeča stranka dosegla drugačno stroškovno odločitev, torej ne zadošča, da se je v uvodu pritožbe sklicevala na napačno uporabo materialnega prava, svojo pritožbeno grajo mora konkretizirati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070773
URS člen 35, 39. OZ člen 178, 179. KZ-1 člen 158, 160.
povrnitev nepremoženjske škode – kolizija ustavnih pravic – svoboda izražanja – varstvo osebnostnih pravic – razžalitev – žaljivost – žaljiva obdolžitev – relativno javna oseba – novinarsko poročanje – objava na spletni strani politične stranke – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost
Tožeča stranka je prehitro in brez preverjanja, torej premalo skrbno, objavila trditve o tožniku, čeprav zaključka o tem, da je bil uslužbenec SDV, brez preverjanja verodostojnosti podatkov (zgolj na podlagi anonimne objave nepopolnih evidenc na spletni strani udba.net in v knjigi), ne bi smela objaviti. Ob tem velja dodati, da je toženka z izrazom „najbolj zvesti vojščak“ močno poudarila prav aktivno vlogo tožnika kot pripadnika Udbe, in ga s to metaforo tudi nedvoumno vrednostno negativno označila. S tvorjenko „A.meter“ pa je tožnika označila kar kot nekakšno enoto, kot prototip „udbovca“. Ker je s tem grobo in v nedopustnem obsegu posegla v osebnostne pravice tožnika, je ravnala protipravno in je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, odškodninsko odgovorna.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetniku – dodatek za zastopanje več strank
158. člen ZPP ureja stroškovna pravila za primer, ko tožeča stranka umakne tožbo. Primarno pravilo je, da mora v takšnem primeru tožeča stranka nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Izjema je podana, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
V 25. členu pogodbe piše: „Pogodbeni stranki se obvežeta morebitne spore reševati sporazumno. V kolikor sporazuma oziroma izvensodne rešitve spora ni mogoče doseči, je za reševanje spora stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.“ Takšna pogodbena klavzula ne le, da ne ustreza pojmu arbitražnega sporazuma po 1. odstavku 10. člena ZArbit, marveč ga celo izključuje. Bistvo sporazuma o arbitraži je namreč ravno izključitev sodne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057168
URS člen 15, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 355.
načelo javnosti glavne obravnave – kršitev načela javnosti glavne obravnave – pravica do svobode izražanja – objektivna žaljivost – trditve o dejstvih – mnenje – pravica do dobrega imena in časti – metoda praktične konkordance
Kršitev načela javnosti glavne obravnave je načeloma podana, če sodišče v nasprotju z zakonom izda sklep, da je obravnava tajna. Ta kršitev pa je lahko podana tudi tedaj, ko je obravnava deklarativno sicer javna, vendar sodišče z materialnimi dejanji onemogoči navzočnost javnosti.
Jezik je komunikacijsko sredstvo, ki prek besed, zloženih v stavke ter stavkov, nadalje zloženih v besedilo, posreduje neko sporočilo. Pri razlagi tega, kakšna je vsebina izrečenega, je treba iskati pravi pomen.
Merilo v konkretni zadevi, pri kateri gre za preplet trditev in mnenj, je zgoščeno v vprašanju, ali je imel toženec v zunanjih okoliščinah dovolj opore za to, da se je spraševal o prirejenosti tekme in o vpletenosti tožnika v to. Treba se je vprašati, ali bi glede na vse okoliščine primera bil pretiran poseg v njegovo svobodo izražanja, če bi moral svoje sklepanje zadržati zase in torej molčati. Obveznost držati jezik za zobmi je z vidika posameznikove svobode lahko neizmerno usodna, saj ga prizadeva v samem jedru splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), torej v sami srčiki pojma biti človek.
ZDR člen 18, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 197, 197/1. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZJU 83, 83/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - šikaniranje na delovnem mestu - sodna razveza - uporaba zakona - odškodnina - odpravnina
Odnosi med tožnikom in nekaterimi podrejenimi delavci so bili napeti in na zelo nizkem nivoju. Tožnik je z njimi komuniciral tudi na način, ki ni bil primeren za odnos nadrejenega delavca do podrejenih delavcev in so zaradi tega pri nekaterih podrejenih delavcih lahko nastale posledice, vendar izvedeni dokazi ne dajejo opore zaključku, da je mogoče ugotovljena sporna ravnanja tožnika (odreditev dela po elektronski pošti; pogojevanje tožnika za odobritev letnega dopusta z opravljeno nalogo...) označiti kot psihično nasilje oziroma trpinčenje, niti da je tožnik s temi ravnanji nameraval izvajati nad podrejenimi delavci psihično nasilje oziroma jih trpinčiti ali neenakopravno obravnavati. Ker v ravnanjih tožnika ni mogoče ugotoviti znakov spornih ravnanj, ki jih opisuje prvi odstavek 197. člena KZ-1, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, nezakonita.
Glede na to, da je bilo o sodni razvezi odločeno v času, ko je že veljal ZDR-1, bi moralo sodišče prve stopnje o višini denarnega povračila, do katerega bi bil tožnik upravičen zaradi sodne razveze, upoštevati člen 118/2 ZDR-1. Ker je odločilo o višini odškodnine zaradi sodne razveze po 118/1 čl. ZDR, je glede navedenega zmotno uporabilo materialno pravo.