obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – postulacijska sposobnost – uporaba določb ZPP – skrbnik – opravljen pravniški državni izpit – zavrženje predloga – prekinitev postopka – izdaja odločbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka, ki je predlog za obnovo vložila po skrbniku, ni izkazala, da bi bil njen skrbnik odvetnik, niti ne zatrjevala, da naj bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje njen predlog za obnovo pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – POGODBENO PRAVO
VSL0081844
ZJN-2 člen 2, 2/1, 2/1-15a, 71, 71/7, 71/7-1, 71/8. OZ člen 631, 1035.
gradbena pogodba – javna naročila – priprava razpisne dokumentacije in osnutka pogodbe – pooblastilo glavnega izvajalca – naročnik – podizvajalec – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo izvajalca za neposredno plačilo podizvajalcu – izostanek podizvajalcev iz gradbene pogodbe
Samo zato, ker se je ponudnik zavezal opraviti gradnjo brez podizvajalcev, dogovor pa je kršil, toženka ni razbremenjena obveznosti do podizvajalke.
Za nastanek naročnikove obveznosti za neposredno plačilo podizvajalcu morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1) pripoznanje izvajalcev o obstoju podizvajalčeve terjatve do izvajalca, 2) podizvajalčeva terjatev do izvajalca mora biti dospela, 3) izvajalčeva terjatev do naročnika mora biti dospela, 4) obe terjatvi se morata nanašati na ista dela, 5) podizvajalec mora zahtevati plačilo od naročnika.
Glavni izvajalec (ponudnik) v gradbeni pogodbi naročnice javnega naročila ni pooblastil za neposredno plačilo podizvajalke (ponudnik v gradbeni pogodbi ni navedel podizvajalcev). Pooblastitve ne more nadomestiti kogentna zakonska določba, ki je sicer predvidena za primer, ko glavni izvajalec podizvajalca navede že v pogodbi o izvedbi javnega naročila.
ZIZ člen 272, 272/1. SZ-1 člen 182. SPZ člen 106, 167.
začasna odredba - upravnik - posli upravljanja - stavba z več vhodi - pogodba o upravljanju - aktivna legitmacija
Za imenovanje upravnika ni dovolj večina po posameznih vhodih ali funkcionalnih enotah, saj to ni kvalificirana večina, ki bi jo zahteval zakon.
Poseg v pravico upravljanja je poseg v pravico etažnih lastnikov. Etažni lastniki so zato tisti, ki imajo upravičenje, da se uprejo takemu posegu in zahtevati, da poseganje preneha. Upravnik se mu lahko upre zgolj v njihovemu imenu kot njihov zastopnik in zato za zahtevek ni aktivno legitimiran.
SZ-1 člen 30, 59. ZPP člen 339, 339/2, 443, 443/1, 453a, 458, 458/1.
aktivna legitimacija – upravnik – verzija
Trditev, da je tožena stranka upravniku dolžna plačati vtoževano terjatev na podlagi 30. člena SZ-1 ter 59. člena SZ-1, ne zadošča za utemeljenost tožbenega zahtevka. V svojem imenu lahko upravnik vloži tožbo le, če navede tudi dejstva o prikrajšanju na strani tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0057168
URS člen 15, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13, 355.
načelo javnosti glavne obravnave – kršitev načela javnosti glavne obravnave – pravica do svobode izražanja – objektivna žaljivost – trditve o dejstvih – mnenje – pravica do dobrega imena in časti – metoda praktične konkordance
Kršitev načela javnosti glavne obravnave je načeloma podana, če sodišče v nasprotju z zakonom izda sklep, da je obravnava tajna. Ta kršitev pa je lahko podana tudi tedaj, ko je obravnava deklarativno sicer javna, vendar sodišče z materialnimi dejanji onemogoči navzočnost javnosti.
Jezik je komunikacijsko sredstvo, ki prek besed, zloženih v stavke ter stavkov, nadalje zloženih v besedilo, posreduje neko sporočilo. Pri razlagi tega, kakšna je vsebina izrečenega, je treba iskati pravi pomen.
Merilo v konkretni zadevi, pri kateri gre za preplet trditev in mnenj, je zgoščeno v vprašanju, ali je imel toženec v zunanjih okoliščinah dovolj opore za to, da se je spraševal o prirejenosti tekme in o vpletenosti tožnika v to. Treba se je vprašati, ali bi glede na vse okoliščine primera bil pretiran poseg v njegovo svobodo izražanja, če bi moral svoje sklepanje zadržati zase in torej molčati. Obveznost držati jezik za zobmi je z vidika posameznikove svobode lahko neizmerno usodna, saj ga prizadeva v samem jedru splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave), torej v sami srčiki pojma biti človek.
Delodajalec ima obveznost izplačila plače za ves čas trajanja delovnega razmerja, ne glede na to, ali delavec dejansko izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V primeru njegove neupravičene odsotnosti z dela ima delodajalec na voljo druge ukrepe (izredna odpoved delovnega razmerja, odškodninski zahtevek zaradi povzročitve škode), kar pa ne vpliva na njegovo obveznost, da delavcu obračunano plačo tudi dejansko izplača.
SPZ člen 40, 49, 95, 95/2. ZTLR člen 33, 72. ZGJS člen 76. ZPP člen 196.
pridobitev lastninske pravice – uveljavljanje ničnost pogodbe – pasivna legitimacija – uveljavljanje ničnosti zoper eno stranko pogodbe - pokopališče - neupravičena uporaba - tržna najemnina – pokopališče – grajeno javno dobro – stvar izven pravnega prometa – družbena lastnina
V primeru ko so zasebna zemljišča potrebna za izgradnjo pokopališča, torej v javno korist in je ugotovljen splošni interes za gradnjo, je glede na veljavno zakonodajo potrebno lastnika zemljišč razlastiti, kar pa v navedenem primeru ni bilo storjeno.
Zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe ni mogoče uveljavljati samo zoper eno pogodbeno stranko, temveč morata na pasivni strani nastopati obe pogodbeni stranki.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – poškodba ramenskega obroča
Materialno pravo je pravilno uporabljeno, če je oškodovancu priznana pravična odškodnina, ki predstavlja ustrezno individualizacijo zadoščenja in hkrati odgovarja merilom, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje ter splošnimi gospodarskimi razmerami.
OZ člen 62, 62/2, 62/3, 335, 335/2, 336, 336/1, 337, 352, 352/1, 352/2.
zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – rok – računanje časa – zadnji dan roka – če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela
Ker je bila v konkretnem primeru zadnji dan roka nedelja, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik (3. odstavek 62. člena OZ), ko je tožnik pred naslovnim sodiščem priporočeno oddal tožbo na pošto, zato je tožba vložena znotraj triletnega zastaralnega roka po 352. členu OZ.
Drugi odstavek 313. člena ZPP določa, da v primeru, ko v posebnih predpisih ni drugačne določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Določba drugega odstavka 21. člena ZIZ določa, da če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - izostanek pritožnika z naroka
Neudeležbo strank na pritožbeni obravnavi ZPP sankcionira tako, da se v primeru, ko na obravnavo ne pride pritožnik, šteje, da njegove trditve o dejstvih, ki jih v pritožbi izpodbija, niso resnične (drugi odstavek 348. člena ZPP). Neopravičen pritožnikov izostanek ima za posledico fikcijo, da so njegove trditve o dejstvih, ki jih s pritožbo izpodbija ali (v primeru nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) uveljavlja, neresnične (torej se pritožbeno sodišče ne ozira na njegovo kritiko dejanskega stanja ter vzame dejstva, zaradi katerih naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, za nedokazano.
Tožena stranka je podala sporno izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izven 30-dnevnega subjektivnega roka, določenega v drugem odstavku 110. člena ZDR, torej prepozno. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Četudi bi bilo morda smotrno počakati na pravnomočnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, vse do tedaj velja (pravnomočna) odločba o denacionalizaciji, zgolj smotrnost pa ni razlog za prekinitev pravdnega postopka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina
Oškodovanki, ki je v škodnem dogodku utrpela udarnino glave, zvin vratne hrbtenice, udarnino medenice, področja trtice in levega gležnja, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odškodnino v višini 1.000,00 EUR potem, ko je izvedenec ugotovil, da je trpela srednje hude telesne bolečine 5 dni po poškodbi, nato pa 2 tedna lahke in še 1 teden občasne lahke.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepovedi približevanja – pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih – izdaja začasne odredbe v postopku po zakonu o preprečevanju nasilja v družini – test sorazmernosti
Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ni pa zadeve vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je obdobje, za katerega je bil ukrep izrečen, že poteklo.
Nasprotni udeleženec niti ni predlagal izdaje začasne odredbe znotraj postopka po ZPND, ampak je v skladu z določili ZIZ predlagal začasno odredbo za ureditev spornih razmerij pred uvedbo sodnega postopka, kar mu 267. člen ZIZ tudi omogoča.
povrnitev nepremoženjske škode – soprispevek oškodovanca – (delna) razbremenitev odškodninske odgovornosti – neskrbno ravnanje oškodovanca – neravna tla – zlom leve koželjnice – zlom leve podlahtnice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oz. škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja.
V 25. členu pogodbe piše: „Pogodbeni stranki se obvežeta morebitne spore reševati sporazumno. V kolikor sporazuma oziroma izvensodne rešitve spora ni mogoče doseči, je za reševanje spora stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.“ Takšna pogodbena klavzula ne le, da ne ustreza pojmu arbitražnega sporazuma po 1. odstavku 10. člena ZArbit, marveč ga celo izključuje. Bistvo sporazuma o arbitraži je namreč ravno izključitev sodne pristojnosti.
pravdni stroški – umik tožbe – nagrada odvetniku – dodatek za zastopanje več strank
158. člen ZPP ureja stroškovna pravila za primer, ko tožeča stranka umakne tožbo. Primarno pravilo je, da mora v takšnem primeru tožeča stranka nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Izjema je podana, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK0006038
ZPP člen 286.b.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - ugovori posestnika - ugovor pogodbeno zamenjane in izročene stvari - oderuška pogodba - pravočasnost uveljavljanja kršitev določb postopka
Toženčev uspešen ugovor pogodbeno zamenjane in izročene stvari onemogoča uveljavljanje zahtevka za izročitev nepremičnine, ki ima temelj v trditvah, da je tožnik njen zemljiškoknjižni lastnik.
pravica do nakupa stanovanja - oblikovalna pravica - pravica, vezana na osebo - zahteva za odkup po določbah sz - pravočasnost uveljavljanja pravice do odkupa - predmet dedovanja
Pravica do nakupa stanovanja s predvidenimi popusti je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca in zato ne more biti predmet dedovanja.
avtorski honorar – avtorsko delo – neupravičena uporaba glasbenih del
Glede na izkazano zaprtje prodajalne z 31. 12. 2004, je že iz tega razloga zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila avtorskega honorarja za uporabo glasbenih del za čas od januarja 2005 do 31. 12. 2009 pravilna.