predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Ponovnega predloga za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče zavreči kot nedovoljenega zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, če o prvotnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni bilo odločeno po vsebini, temveč je bil predlog zavržen zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk.
V situaciji, ko si dokazi glede odločilnega dejstva med seboj nasprotujejo, mora sodišče pojasniti, katerim dokazom verjame in za to navesti prepričljive razloge, ki omogočajo vsebinski preizkus v pritožbenem postopku. Tega sodišče v konkretnem primeru ni storilo. Dokazna ocena je v celoti izostala.
Določba 215. člena ZPP narekuje odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu v primeru, ko kljub izvedenim dokazom odločilnega dejstva ne more ugotoviti. Iz predhodne obrazložitve sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče verjelo prokuristu tožene stranke in je torej štelo, da obstoj terjatve v presežku ni dokazan, za uporabo citirane določbe zato ni bilo potrebe. Če pa je že ocenilo, da gre za dokazno stisko, bi uporaba citirane določbe narekovala kvečjemu ugoditev tožbenemu zahtevku in ne njegovo zavrnitev, saj je dokazno breme o tem, da je tožena stranka dolg že poravnala, na njej in ji torej okoliščina, da ni pisnih potrdil o plačilu, ne more biti v korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080502
Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 26, 45, 47, 47/1, 49, 49/1, 49/1-b,74, 75, 77.
mednarodna prodaja blaga – dokumentarni akreditiv – odstop od prakse – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – izjava o razvezi – Dunajska konvencija – kršitev obveznosti – izgubljeni dobiček – kritni kup – pogodbena kazen
Predpisano sosledje ne dopušča sklepa, da je po Dunajski konvenciji od pogodbe mogoče odstopiti s pogojno izjavo o razvezi pogodbe (kot jo imenuje prvostopenjsko sodišče). Izjava o razvezi pogodbe mora biti jasna, namen odstopa izjavljajočega pa jasno razviden. Z zadostno stopnjo razločnosti mora izražati hotenje, da stranka s pogodbo ni več vezana. Zato obvestilo (oziroma napoved), da bo pogodba razvezana (v prihodnosti), če nasprotna stranka ustrezno ne reagira, v smislu Dunajske konvencije ni učinkovito.
Zahtevek za povrnitev škode kupcu daje že sama prodajalčeva kršitev obveznosti iz pogodbe ali konvencije, medtem ko je njen obseg enak pretrpljeni izgubi in izgubljenemu dobičku, ki ju ima zaradi kršitve druga stran.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nepristop tožene stranke na narok - izvedba naroka - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka
Če se stranka brez upravičenega razloga ne udeleži naroka, mora trpeti posledice svoje odsotnosti. Posledica nepristopa tožene stranke na narok v sporu majhne vrednosti je vzpostavitev fikcije, da tožbeni zahtevek pripoznava.
Objektivni razlog za odsotnost z naroka, v tej zadevi potovanje v tujino, še ne zadošča za preložitev naroka. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire je opravičljiv razlog za preložitev naroka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dve odpovedi - nova odpoved - isti razlog
Glede na to, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi ob vročitvi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 5. 2013 že odpovedana iz istega razloga z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 4. 2013, da je tožnica ob vročitvi druge odpovedi zoper prvo že sprožila sodni spor ter, da je takrat tudi že potekel s prvo odpovedjo določeni odpovedni rok, tožena stranka ni imela zakonske podlage za ponovno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Res je sicer, da tožnica ob podaji nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bila odjavljena iz zavarovanja, čeprav je že potekel v prvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi določeni odpovedni rok, vendar to ne pomeni, da je tožena stranka že odpovedano pogodbo o zaposlitvi, o čemer je pred sodiščem že tekel spor, lahko zakonito še enkrat odpovedala iz istega razloga.
V predmetni zadevi je dolžnik izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila ali obročno plačilo, v zvezi s tem pa tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.
Na strokovno vprašanje, ali je bila jeklena vrv, ki jo je tožena stranka vgradila v transportno dvigalo skladna s projektno dokumentacijo in kaj je bil vzrok za njeno pretrganje, bi lahko odgovoril le izvedenec, ki ga je tožeča stranka predlagala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070751
OZ člen 147. ZMed člen 6, 18. ZPP člen 154, 161, 161/1, 161/2.
odškodninska odgovornost novinarja - odškodninska odgovornost urednika - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - razžalitev časti in dobrega imena - respondeat superior - razžalitev v tisku - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina odškodnine - pravdni stroški - sosporniki
Niti 6. niti 18. člen ZMed v pogledu urejanja odškodninske odgovornosti nista lex specialis, ki bi derogirala načelo respondeat superior, kot ga ureja 147. člen OZ.
pritožbene novote - predmet zapuščine - pravica dedne narave - drugo premoženjsko razmerje - uveljavljanje pravice v pravdi
Ker je sodišče na zapuščinski obravnavi ugotovilo, kaj spada v zapuščino, pritožnica pa ni z ničemer izkazala, da navedb o tem, da polovica nepremičnin in osebni avto niso predmet zapuščine, ni mogla navesti pravočasno, z njimi v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Pravnomočni sklep o dedovanju sicer veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar samo tedaj, če je njihova pravica dedne narave. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju domnevni upravičenci uveljavljajo v pravdi
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081353
OZ 299, 378, 378/1, 496, 496/1, 498, 498/1. ZPP člen 7, 212, 285.
prodajna pogodba – izpolnitveni čas – zapadlost – plačilo kupnine pri zaporednih dobavah – trditveno in dokazno breme – materialnoprocesno vodstvo
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Zapadlost in izpolnitveni čas pri pogodbenih obveznostih določita stranki ob sklepanju pogodb.
Kadar stranka sama od sebe navede odločilna dejstva in ponudi dokaze in tudi kadar na pomanjkljivosti v njenih navedbah in dokazih opozori nasprotna stranka, dodatno materialnoprocesno vodstvo sodišča ni potrebno.
ZGD-1 člen 12, 21, 23, 23/1, 23/2. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – načelo izključnosti – varstvo firme – oznaka, ki napotuje na dejavnost – jasno razlikovanje firme
Firma pritožnice vsebuje v navedbi firme dejavnost: „storitve, trgovina, proizvodnja“, firma subjekta vpisa sprememb v sodni register pa: „financiranje“. Za registrski preizkus načela izključnosti firme je zadosti ugotovitev o jasnem razlikovanju med oznakami, ki nakazujejo na dejavnost, kljub dejanski podobnosti fantazijskega imena (S. in S. 2). S tem pa ni izključena možnost, da udeleženka svoje stališče uveljavi s tožbo, s katero lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.
določitev nujne poti – pogoji za določitev nujne poti – udeleženci
Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082350
SPZ člen 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
poseg v lastninsko pravico - protipravno vznemirjanje - veljavni pravni posel za uporabo - nasprotovanje uporabi - nedopustnost vznemirjanja - pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem - stvarna služnost poti - neustrezna dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za pridobitev služnosti s priposestvovanjem mora sodišče presojati vse predpostavke, ki jih določa zakon ter ugotoviti, ali je lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti nasprotoval.
Prvostopenjsko sodišče izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo. V razlogih je navedlo, da je napravilo zaključke na podlagi izpovedb tožencev (pri čemer ne navede katerih, saj jih je v postopku sedemintrideset in različno izpovedujejo) ter skladne izpovedbe prič (katerih?). Štelo je, da iz izpovedb tožencev jasno izhaja, da jim nikoli ni nihče prepovedoval hoje po sporni poti. Pri tem se sodišče ne opredeli do navedb in izpovedb tožnikov, ki izpovedujeta drugače.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-5, 5, 5/1, 5/1-3, 36, 36/1. ZZ člen 45, 57, 57/2. ZASP člen 162a, 162a/1, 162a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavod – splošni akti zavoda – vpis podatkov v sodni register – pravni interes za pritožbo – ukrepi pri kršitvah kolektivnih organizacij – neobrazloženost
Dejavnost zavoda se v sodni register ne vpisuje. Vpisuje pa se v sodni register ob ustanovitvi zavoda tudi datum in oznaka akta o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi je temeljni ustanovni akt, na podlagi katerega se vpiše ustanovitev subjekta v sodni register. Kasnejše spremembe samega akta o ustanovitvi se v sodni register ne vpisujejo. Čeprav ima zavod tudi statut, s katerim se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, se tudi statut zavoda ne vpisuje v sodni register.
Nepomembno je, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.
Zaradi ugoditve reviziji in spremembe sodbe višjega sodišča v zvezi s sodbo okrajnega sodišča se je izkazalo, da je tožnik plačal nekaj, česar ni bil dolžan. Dogovor o plačilu in delni odpust dolga, četudi je ta naslovljen izvensodna poravnava, ni povzročil nastanka nove obveznosti tožnika, torej ni vzpostavil samostojnega, veljavnega temelja za (pre)plačilo, ki je s sodbo Vrhovnega sodišča RS svoj pravni temelj izgubilo.
premoženjska škoda – povrnitev škode – vzpostavitev v prejšnje stanje – nastala škoda – bodoča škoda – ali vzpostavitev v prejšnje stanje ali plačilo denarne odškodnine - DDV – dejanska škoda – izbira odškodovanca
Napačno je večinsko stališče sodne prakse in pravne teorije o primarni obveznosti vzpostavitve prejšnjega stanja, saj je obveznost povrnitve škode obveznost vzpostavitve prejšnjega stanja ali obveznost plačila denarne odškodnine (za stroške, ki so potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja).
Denarna odškodninska terjatev za premoženjsko (in nepremoženjsko) škodo nastane z oškodovančevo zahtevo za plačilo škode, ta pa je neodvisna od tega, ali je prejšnje stanje dejansko vzpostavljeno ali ne. Ocena stroškov (ki so potrebni za vzpostavitev prejšnjega stanja) ni škoda, ki bo šele nastala (bodoča škoda), ampak ocena že nastale škode.
ZPP člen 213, 278, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica je pregled sistema z izvedencem računalniške stroke predlagala v dokaz trditev glede vdora v računalniški sistem, oziroma trditve, da so v ta sistem lahko vstopale in uporabljale aplikacijo tudi tretje osebe, ki bi lahko posredovale napačne podatke (torej zaradi dokazovanja pomembnega dejstva, ki bi sodišče lahko privedlo do sklepa, da tožnica ni bila tista, ki je posredovala napačne podatke). Iz tega razloga ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se ni potrebno opredeliti do navedb o nezakonitem vdoru v njen računalnik. Ocena nepotrebnosti dokaza s postavitvijo izvedenca zato v obravnavani zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070761
ZDKG člen 5, 14, 15. ZD člen 35, 46, 216, 217. ZZK-1 člen 46, 46/1. ZPOMZO-1 člen 3. ZPP člen 286, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/-14.
dedovanje zaščitene kmetije - revalorizacija terjatve - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - temeljna obrestna mera - vknjižba po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravnomočni sklep o dedovanju - vknjižba zastavne pravice - zavarovanje terjatve dediča, ki ne deduje zaščitene kmetije - pogrebni stroški in stroški spomenika - vračunanje daril v dedni delež - izračun nujnega deleža - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije, se revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo izračunava in objavlja Statistični urad RS, kljub temu, da temeljna obrestna mera ni več predpisana.
Zavarovanje z zastavno pravico, odrejeno na podlagi 217. člena Zakona o dedovanju, je, enako kot določitev dedičev, stvar zapuščinskega postopka, zato se sklep o dedovanju tudi v tem delu v zemljiški knjigi realizira po uradni dolžnosti. Ne gre namreč za pravno poslovno razmerje strank, ki bi terjalo razpolagalni posel in njegovo zemljiškoknjižno realizacijo na osnovi predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083384
ZPP člen 318, 318/1, 318/4. ZIZ člen 168. ZZK-1 člen 150. ZFPPIPP člen 441, 443.
lastninska pravica na nepremičnini – pomanjkanje pasivne legitimacije – neodpravljiva pomanjkljivost – nujno sosporništvo – zemljiškoknjižni lastnik – prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika – vmesni pridobitelj – veriga pogodb – izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa – prenehanje pravne osebe – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – začetek stečajnega postopka – predlagatelj
Tožnik (upnik toženke), ki toži na nedopustnost izvršbe na nepremičnino, ni tožil prave osebe, ker tožbe ni vložil zoper vmesnega pridobitelja lastninske pravice, od katerega je toženka kupila predmetno stanovanje. Pomanjkanje pasivne legitimacije (zaradi neupoštevanja nujnega sosporništva) ne predstavlja odpravljive pomanjkljivosti. Neutemeljen je zato očitek pritožbe, da sodišče tožbenega zahtevka ne bi smelo zavrniti, temveč bi ga moralo pozvati k dopolnitvi, ker bi lahko tožbo razširil tudi na vmesne kupce.