stroški postopka - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Če se dolžnik sprijazni z denarno obveznostjo v izvršilnem naslovu in jo izpolni v paricijskem roku, ne pride v zamudo in ne bo dolžan plačati zamudnih obresti. Če pa se dolžnik ne sprijazni z obveznostjo v izvršilnem naslovu in zoper njega vloži pritožbo, kar je njegova ustavna pravica, s tem za čas odločanja o pritožbi prepreči nastanek pravnomočnosti. Vendar se s tem izpostavi kasnejšemu plačilu zakonskih zamudnih obresti. S pravnomočnostjo, ko je zavrnjena pritožba dolžnika in potrjena odločba sodišča prve stopnje, je dokončno urejeno razmerje med strankama in odločba je med njiju vnesla pravni mir. Zamudne obresti od 16. dne po vročitvi odločbe sodišča prve stopnje dolžniku, ne glede na vloženo pritožbo dolžnika, so tako izravnava za upnika, ki je moral na izpolnitev denarne obveznosti čakati več kot samo paricijski rok 15 dni po sodbi prve stopnje.
razžalitev – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravična denarna odškodnina
Ne drži pritožbeni očitek, da bi o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin sodišče prve stopnje lahko zaključilo le na podlagi izvedenskega mnenja. Tožnica je s svojo izpovedjo, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje navedbe, da so ji izrečene žaljive in ponižujoče besede povzročile občutek sramu, ponižanja in manjvrednosti in da je zaradi njih duševno trpela še 14 dni. Besede imajo izrazito negativen pomen, njihova objektivna žaljivost pa je takšna, da bi prizadele vsakega povprečnega človeka.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057238
SPZ člen 99, 100. OZ člen 333, 333/2, 333/3.
varstvo solastnine – odpoved pogodbe – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – odpoved pogodbe ob neprimernem času
Po stališču pravne teorije se odpoved pogodbe ne sme podati ob nepravem času, torej ob času, ko bi ena stranka spravila drugo stranko v težaven položaj, ki ne ustreza poslovnemu namenu sklenjenega posla. V konkretni zadevi bi stališče tožene stranke, ki mu je sledilo prvostopenjsko sodišče, pomenilo, da tožeča stranka pogodbenega dogovora o uporabi infrastrukture ne bi mogla odpovedati, dokler tožena stranka posluje oziroma dokler si ne uredi nujne poti oziroma pripadajočega zemljišča k objektom v drugih sodnih postopkih. To pa gotovo ne ustreza namenu sklenjenega dogovora in tudi zatrjevana poslovna škoda, ki naj bi nastala toženi stranki, ne more biti odločilna in ne more opravičiti poseganja tožene stranke v lastnino oziroma solastnino tožeče stranke ter preprečiti njeno negatorno varstvo.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – zastaranje terjatve – začetek teka zastaranja – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje – materialno procesno vodstvo – prepoved spremembe zastaralnega roka
V primeru pasivnosti upnika velja, da kljub nedospelosti terjatve zaradi neizstavitve računa, opomina, ipd., začne teči zastaranje po poteku primernega roka za upnikovo dejanje.
Pripoznava dolga mora biti jasna in določna. Iz nje mora jasno izhajati, da dolžnik priznava, da upniku nekaj dolguje. Izjava, da je bila storitev opravljena, ne zadostuje.
Ni naloga sodišča, da stranko opozarja, da v postopku ne bo uspela, če določenih dejstev, ki jih zatrjuje nasprotna stranka, ne bo prerekala. Nasprotno; s takim ravnanjem bi sodišče kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
kasko zavarovanje vozila – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo – zunanji vzrok – postavitev novega izvedenca
Ker vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev pogodbene obveznosti, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre pri vprašanju o ohranitvi pravic iz zavarovanja kljub taki vožnji, torej pri vprašanju izpodbijanja vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo, predvsem za vprašanje, ali ni prišlo do škode iz kakšnega drugega vzroka, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do zavarovanca oziroma do nastanka škode (na primer ravnanje drugega, nenadna okvara na vozilu itd.). Upoštevajo se zato le zunanji vzroki, ki niso odvisni od zavarovanca.
ukinitev preživnine – dolžnost preživljanja polnoletnega otroka – redno šolanje
Sodišče se ne sme omejiti na presojo formalnega statusa toženca v šolskem sistemu, ampak mora vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe. V konkretnem primeru zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje manjka vsebinska presoja toženčevih prizadevanj v okviru študija strojništva (smer letalstvo). Takšno presojo je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno opravilo le glede tiste oblike izobraževanja, v katero je bil toženec formalno vpisan.
Sanacijska odločba BS je oblikovalna, zato formalni zaključek sanacije nastopi z izdajo odločbe BS o zaključku sanacije in ima vpis v sodni register zgolj deklaratorni značaj. Po stališču vrhovnega sodišča podrejene terjatve zapadejo, ko se sanacija „de facto“ zaključi. Sanacija LB je po stališču vrhovnega sodišča „de facto“ zaključena, ko so bile vnovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljene potencialne obveznosti.
male avtorske pravice – avtorski honorar – veljavnost tarife – uporaba pravilnika – civilna kazen
Pritožbeno sodišče je doslej že večkrat, predvsem pa po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 160/2011, zavzelo tako rekoč enotno stališče, da opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
Zaradi ugoditve reviziji in spremembe sodbe višjega sodišča v zvezi s sodbo okrajnega sodišča se je izkazalo, da je tožnik plačal nekaj, česar ni bil dolžan. Dogovor o plačilu in delni odpust dolga, četudi je ta naslovljen izvensodna poravnava, ni povzročil nastanka nove obveznosti tožnika, torej ni vzpostavil samostojnega, veljavnega temelja za (pre)plačilo, ki je s sodbo Vrhovnega sodišča RS svoj pravni temelj izgubilo.
Nepomembno je, da je tudi tožeča stranka imela dostop do prostora z električno omarico in varovalkami ter da bi njene delavke v trgovini lahko preverile, ali stropne luči ne svetijo zaradi neprivite varovalke, saj druga toženka odprave posledic svojega motilnega dejanja (samo po sebi je razumljivo, da v neosvetljenem prostoru ob odsotnosti dnevne svetlobe ni mogoče neovirano poslovati) ne more prelagati na tožečo stranko. Zato je bil tožbeni zahtevek utemeljen tudi v delu, da se prvima dvema toženkama prepove izklapljanje elektrike.
pravica do izvedbe dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, irelevantni ali očitno neprimerni, vendar mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083328
SPZ člen 215, 215/2, 219, 219/3.
denarno nadomestilo zaradi ustanovitve služnosti – dejansko stanje
Ker pravdni stranki v poravnavi odplačnosti ustanovitve stvarne služnosti nista dogovorili, je sodišče zahtevek tožnice za nadomestilo zaradi izvrševanja stvarne služnosti pravilno zavrnilo.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153. ZPP člen 7, 214, 215, 286.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - smrt delavca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nespoštovanje navodil za delo - soodgovornost delavca – dokazno breme
Vakumska komora z valjčnim transporterjem v fazi, ko pride do pomikanja materiala v komoro, je nevarna stvar, delo na tem območju pa nevarna dejavnost in je zato zavarovanec tožene stranke za škodo, ki nastane v zvezi s to stvarjo oziroma dejavnostjo, odgovoren objektivno.
Prezrte trditve, ki se ne nanašajo na izključitev odgovornosti zaradi samopoškodbe delavca, nakazujejo na delavčevo nespoštovanje navodil za delo, to pa je lahko relevantno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari Ugovor izključne odgovornosti vsebuje (tudi) ugovor soodgovornosti.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebne značilnosti oškodovanca – povprečni oškodovanec
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je, v konkretnem primeru torej z vsemi osebnostnimi značilnostmi, zaradi katerih tožnica morda ravnanje toženke doživlja drugače, kot bi jo povprečni oškodovanec.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057231
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 147, 154. ZOR člen 18, 18/2, 369, 371, 372, 376, 376/3, 751, 751/1, 754, 756. OZ člen 6, 6/2, 344, 346, 347, 352, 352/3, 768, 768/1, 771, 773.
pogodbena odškodninska odgovornost kolektivne organizacije proti avtorju iz naslova kolektivnega upravljanja z avtorskimi pravicami - retroaktivna veljavnost pravilnikov - pravovarstveni zahtevek – zastaranje – plačilo avtorskega honorarja
Tožena stranka je na podlagi mandatne pogodbe in določb ZASP zavezana zbrana sredstva od uporabnikov razdeliti med avtorje po vnaprej določenem delitvenem ključu, avtor pa mora svoja dela prijaviti toženi stranki. KO je zavezana plačati avtorju že, če je seznanjena o uporabi avtorskega dela in prejme od uporabnika nadomestilo za uporabo avtorskega dela. Če tožena stranka kot prevzemnik naročila (mandatar) ne izplača denarja od avtorskih honorarjev naročniku (avtorju) po naprej določenem ključu, je naročnik upravičen zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti, hkrati pa lahko zahteva tudi plačilo obresti za denar, ki mu ga mandatar ni pravočasno izročil. Za avtorske honorarje, ki jih uporabniki niso plačali KO, je KO odškodninsko odgovorna, če je nepravilno opravila dogovorjeno delo, ker ni zaščitila interesov avtorja (prvi odstavek 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZOR oziroma prvi odstavek 768. člena OZ v zvezi s drugim odstavkom 6. člena OZ).
Tožnik je škodo, ki jo vtožuje (tako premoženjsko kot nepremoženjsko) dobil že plačano in do odškodnine, ki jo v obravnavani zadevi vtožuje ni upravičen.
plačilo sodne takse v gotovini - plačilo pri blagajni sodišča - obvestitev pristojnega sodišča - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse
Tožnik, ki je v teku postopka takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačal v gotovini pri blagajni sodišča, ki njegove zadeve ne obravnava, in pri tem navedel podatke, ki omogočajo identifikacijo plačane taksne obveznosti, razpravljajočega sodišča o plačilu ni bil dolžan obveščati.
stroški ogrevanja – odklop od skupnega ogrevanja – etažna lastinina – skupna kotlovnica – skupni deli – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – dopolnitev izvedenskega mnenja
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da kot solastnica ni dolžna nositi nobenih stroškov v zvezi s skupno stvarjo – kotlovnico, čeprav jo za ogrevanje svojega stanovanja ne uporablja.
Tožeča stranka utemeljeno zahteva od tožene stranke plačilo fiksnih stroškov ogrevanja, torej tistih stroškov, ki jih je etažni lastnik dolžan nositi kot solastnik skupnih delov, med katere sodi tudi kotlovnica. Gre torej za stroške, ki nastanejo, da kotlovnica normalno deluje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dve odpovedi - nova odpoved - isti razlog
Glede na to, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi ob vročitvi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 5. 2013 že odpovedana iz istega razloga z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 4. 2013, da je tožnica ob vročitvi druge odpovedi zoper prvo že sprožila sodni spor ter, da je takrat tudi že potekel s prvo odpovedjo določeni odpovedni rok, tožena stranka ni imela zakonske podlage za ponovno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Res je sicer, da tožnica ob podaji nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bila odjavljena iz zavarovanja, čeprav je že potekel v prvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi določeni odpovedni rok, vendar to ne pomeni, da je tožena stranka že odpovedano pogodbo o zaposlitvi, o čemer je pred sodiščem že tekel spor, lahko zakonito še enkrat odpovedala iz istega razloga.
V predmetni zadevi je dolžnik izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila ali obročno plačilo, v zvezi s tem pa tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.