Huda načetost stopnic (zlasti zadnje, ki se je odkrušila, ko je tožnica stopila nanjo) uporabniku ne omogoča varnega prehoda in ne predstavlja normalnega pojava na površinah, ki ga mora pričakovati povprečno skrben pešec.
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da se je tožnica poškodovala na delu, ki je skupen več večstanovanjskim stavbam, je podana solidarna odgovornost etažnih lastnikov.
Toženec (veleposlanik RS v tujini) je od tožeče stranke prejel depozit na podlagi tretjega odstavka 2. člena Navodila o nadomestilu stroškov bivanja v tujini, ki je določal, da ima delavec ob sklenitvi (najemne) pogodbe pravico do nadomestila za plačilo depozita za najem stanovanja. Ta sredstva založi predstavništvo, delavec pa ga mora vrniti v celoti ob prenehanju najemne pogodbe. Toženec je z najemodajalcem (tudi za prostore, namenjene dejavnosti veleposlaništva) sklenil dve najemni pogodbi v lastnem imenu in za svoj račun. S tem je tožeči stranki onemogočil, da bi kot pogodbena stranka zahtevala vračilo depozita neposredno od najemodajalca. Toženec je dolžan vrniti prejeti depozit na podlagi določb splošnega akta tožeče stranke, ki so se nanašale na nadomestilo stroškov bivanja v tujini. Na njegovo obveznost vrnitve ne vpliva okoliščina, da mu najemodajalec ni vrnil depozita. Določbe splošnih aktov tožeče stranke namreč ne opredeljujejo nobenih izjem v zvezi z vračilom tega depozita.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013484
ZDR člen 6a, 44, 45. ZJU člen 15, 15/1. ZZ člen 29, 30, 31. OZ člen 147, 148, 148/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - šikaniranje na delovnem mestu - varovanje delavčeve osebnosti - javni zavod - odgovornost za drugega - organ pravne osebe
Drugi toženec je pri prvi toženki (javnemu zavodu) opravljal funkcije člana sveta, predsednika sveta in v. d. direktorja. Vodstveno funkcijo je opravljal nepoklicno, in sicer na podlagi podjemne pogodbe. Zato se odgovornost drugega toženca ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec (147. člen OZ), temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ (prvi odstavek 148. člena OZ). Član organa pravne osebe lahko oškodovancu neposredno odgovarja le tedaj, ko dejanje ni v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Ker iz tožbene trditvene podlage izhaja, da se očitki nanašajo na ravnanja drugega toženca, ki jih je ta povzročil v okviru izvrševanja svojih funkcij ali v zvezi z njimi, je njegova neposredna deliktna odgovornost izključena, zato je ugovor stvarne pasivne legitimacije drugega toženca utemeljen.
V ravnanjih drugega toženca oziroma drugih članov organa prve toženke pri razrešitvi tožnice, odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter drugih očitkih ni ničesar protipravnega. Čeprav sta razrešitvi in odpovedi nezakoniti zaradi postopkovnih napak, zaradi česar je bilo s sodbama ugodeno tožničinim reparacijskim zahtevkom za čas trajanja njenega mandata, vsaka sprememba odločitve pristojnih organov delodajalca v postopku sodnega varstva ne more imeti za posledico njegove odškodninske obveznosti. V konkretnem primeru ni šlo za dejanja delodajalca, ki bi bila samovoljna ali arbitrarna, ali za dejanja, storjena sicer v okviru zakonskih pooblastil, ki bi predstavljala zlorabo poslovodne in upravljalske funkcije ter bila motivirana s povzročitvijo škode tožnici. Zato ni podana protipravnost ravnanj toženih strank kot ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti.
OZ člen 131, 131/2, 150, 153. ZPP člen 7, 214, 215, 286.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - smrt delavca - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nespoštovanje navodil za delo - soodgovornost delavca – dokazno breme
Vakumska komora z valjčnim transporterjem v fazi, ko pride do pomikanja materiala v komoro, je nevarna stvar, delo na tem območju pa nevarna dejavnost in je zato zavarovanec tožene stranke za škodo, ki nastane v zvezi s to stvarjo oziroma dejavnostjo, odgovoren objektivno.
Prezrte trditve, ki se ne nanašajo na izključitev odgovornosti zaradi samopoškodbe delavca, nakazujejo na delavčevo nespoštovanje navodil za delo, to pa je lahko relevantno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari Ugovor izključne odgovornosti vsebuje (tudi) ugovor soodgovornosti.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057231
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 147, 154. ZOR člen 18, 18/2, 369, 371, 372, 376, 376/3, 751, 751/1, 754, 756. OZ člen 6, 6/2, 344, 346, 347, 352, 352/3, 768, 768/1, 771, 773.
pogodbena odškodninska odgovornost kolektivne organizacije proti avtorju iz naslova kolektivnega upravljanja z avtorskimi pravicami - retroaktivna veljavnost pravilnikov - pravovarstveni zahtevek – zastaranje – plačilo avtorskega honorarja
Tožena stranka je na podlagi mandatne pogodbe in določb ZASP zavezana zbrana sredstva od uporabnikov razdeliti med avtorje po vnaprej določenem delitvenem ključu, avtor pa mora svoja dela prijaviti toženi stranki. KO je zavezana plačati avtorju že, če je seznanjena o uporabi avtorskega dela in prejme od uporabnika nadomestilo za uporabo avtorskega dela. Če tožena stranka kot prevzemnik naročila (mandatar) ne izplača denarja od avtorskih honorarjev naročniku (avtorju) po naprej določenem ključu, je naročnik upravičen zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti, hkrati pa lahko zahteva tudi plačilo obresti za denar, ki mu ga mandatar ni pravočasno izročil. Za avtorske honorarje, ki jih uporabniki niso plačali KO, je KO odškodninsko odgovorna, če je nepravilno opravila dogovorjeno delo, ker ni zaščitila interesov avtorja (prvi odstavek 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena ZOR oziroma prvi odstavek 768. člena OZ v zvezi s drugim odstavkom 6. člena OZ).
razžalitev – poseg v čast in dobro ime – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pravična denarna odškodnina
Ne drži pritožbeni očitek, da bi o intenzivnosti in trajanju duševnih bolečin sodišče prve stopnje lahko zaključilo le na podlagi izvedenskega mnenja. Tožnica je s svojo izpovedjo, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje navedbe, da so ji izrečene žaljive in ponižujoče besede povzročile občutek sramu, ponižanja in manjvrednosti in da je zaradi njih duševno trpela še 14 dni. Besede imajo izrazito negativen pomen, njihova objektivna žaljivost pa je takšna, da bi prizadele vsakega povprečnega človeka.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebne značilnosti oškodovanca – povprečni oškodovanec
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je, v konkretnem primeru torej z vsemi osebnostnimi značilnostmi, zaradi katerih tožnica morda ravnanje toženke doživlja drugače, kot bi jo povprečni oškodovanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0077149
SPZ člen 2. ZZK-1 člen 22, 22-7, 98. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba – zemljiški dolg – zemljiško pismo – verjetnost terjatve – dopustnost vpisa v zemljiško knjigo – zaznamba prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga – skupščinski sklep o povečanju osnovnega kapitala
Zemljiški dolg kot stvarna pravica se prenaša zunajknjižno s prenosom zemljiškega pisma. S predlaganim vpisom prepovedi prenosa zemljiškega pisma tožeča stranka po vsebini zahteva vpis prepovedi razpolaganja s stvarno pravico v smislu 7. točke 22. člena ZZK-1. Ob izkazanih predpostavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškoknjižnega dolga.
Verjetnost obstoja terjatve je podana, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu.
podjemna pogodba – keramičarska dela – pregled izvršenega dela – očitne napake – vrednost del – vrednost materiala – določitev cene
Iz primopredajnega zapisnika izhaja toženčeva potrditev, da je bilo delo kvalitetno opravljeno. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa prevzemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal, česar toženec niti ne zatrjuje.
stranska intervencija – pravni interes za stransko intervencijo - trditveno in dokazno breme
Stranska intervenientka je navedla dejstva v zvezi s svojimi pravicami, na katere bi vplival izid predmetnega postopka, vendar to interesa za stransko intervencijo še ne utemeljuje, saj ni trdila, da je s toženko v takšnem pravnem razmerju, da bi izid postopka vplival na njuno pravno razmerje.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - limitna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - splošni pogoji - kršitev določil - odstop od pogodbe - pravila skladnosti poslovanja banke - ničnost pogodbe - ocena kreditne sposobnosti - dolžnost kreditodajalca - ravnanje udeležencev s skrbnostjo
Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – pogoji za nadzorovano obravnavo – zdravljenje v domačem okolju
Glede na izrecno pritožbeno navedbo, da bi bilo treba pridržani osebi omogočiti nadzorovano zdravljenje, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da taka oblika zdravljenja trenutno ne pride v poštev, ker ta pri njih ni zmožna sodelovati in je do svoje bolezni popolnoma nekritična.
ZGD-1 člen 12, 21, 23, 23/1, 23/2. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – načelo izključnosti – varstvo firme – oznaka, ki napotuje na dejavnost – jasno razlikovanje firme
Firma pritožnice vsebuje v navedbi firme dejavnost: „storitve, trgovina, proizvodnja“, firma subjekta vpisa sprememb v sodni register pa: „financiranje“. Za registrski preizkus načela izključnosti firme je zadosti ugotovitev o jasnem razlikovanju med oznakami, ki nakazujejo na dejavnost, kljub dejanski podobnosti fantazijskega imena (S. in S. 2). S tem pa ni izključena možnost, da udeleženka svoje stališče uveljavi s tožbo, s katero lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.
ZIZ člen 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-2, 9, 9/2, 35, 35/4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis po uradni dolžnosti – obrazloženost sklepa – vpis v sodni register
Pri vpisu sklepa o izvršbi na delež družbenika v sodni register gre za zaznambo tega sklepa po uradni dolžnosti, saj gre pri vpisu zaznambe sklepa o izvršbi zgolj za tehnično izvedbo sklepa o izvršbi, zato registrskemu sodišču opravljenega vpisa ni treba posebej utemeljevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081353
OZ 299, 378, 378/1, 496, 496/1, 498, 498/1. ZPP člen 7, 212, 285.
prodajna pogodba – izpolnitveni čas – zapadlost – plačilo kupnine pri zaporednih dobavah – trditveno in dokazno breme – materialnoprocesno vodstvo
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Zapadlost in izpolnitveni čas pri pogodbenih obveznostih določita stranki ob sklepanju pogodb.
Kadar stranka sama od sebe navede odločilna dejstva in ponudi dokaze in tudi kadar na pomanjkljivosti v njenih navedbah in dokazih opozori nasprotna stranka, dodatno materialnoprocesno vodstvo sodišča ni potrebno.
Sanacijska odločba BS je oblikovalna, zato formalni zaključek sanacije nastopi z izdajo odločbe BS o zaključku sanacije in ima vpis v sodni register zgolj deklaratorni značaj. Po stališču vrhovnega sodišča podrejene terjatve zapadejo, ko se sanacija „de facto“ zaključi. Sanacija LB je po stališču vrhovnega sodišča „de facto“ zaključena, ko so bile vnovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljene potencialne obveznosti.
male avtorske pravice – avtorski honorar – veljavnost tarife – uporaba pravilnika – civilna kazen
Pritožbeno sodišče je doslej že večkrat, predvsem pa po izdaji odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 160/2011, zavzelo tako rekoč enotno stališče, da opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila.
skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja v zaščiteno kmetijo - originarna pridobitev lastninske pravice
Premoženje, ki sta ga pravdni stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske zveze, je del zaščitene kmetije, zato različen lastniški režim na posameznih parcelah ni mogoč. Skupno vlaganje zakoncev je zato potrebno presojati z vidika zaščitene kmetije kot celote. Kadar so vlaganja, ki predstavljajo skupno premoženje obsežna in gre za vlaganja v zaščiteno kmetijo, kmetija predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082350
SPZ člen 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
poseg v lastninsko pravico - protipravno vznemirjanje - veljavni pravni posel za uporabo - nasprotovanje uporabi - nedopustnost vznemirjanja - pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem - stvarna služnost poti - neustrezna dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za pridobitev služnosti s priposestvovanjem mora sodišče presojati vse predpostavke, ki jih določa zakon ter ugotoviti, ali je lastnik služeče stvari izvrševanju služnosti nasprotoval.
Prvostopenjsko sodišče izvedenih dokazov ni dokazno ocenilo. V razlogih je navedlo, da je napravilo zaključke na podlagi izpovedb tožencev (pri čemer ne navede katerih, saj jih je v postopku sedemintrideset in različno izpovedujejo) ter skladne izpovedbe prič (katerih?). Štelo je, da iz izpovedb tožencev jasno izhaja, da jim nikoli ni nihče prepovedoval hoje po sporni poti. Pri tem se sodišče ne opredeli do navedb in izpovedb tožnikov, ki izpovedujeta drugače.
Zaradi ugoditve reviziji in spremembe sodbe višjega sodišča v zvezi s sodbo okrajnega sodišča se je izkazalo, da je tožnik plačal nekaj, česar ni bil dolžan. Dogovor o plačilu in delni odpust dolga, četudi je ta naslovljen izvensodna poravnava, ni povzročil nastanka nove obveznosti tožnika, torej ni vzpostavil samostojnega, veljavnega temelja za (pre)plačilo, ki je s sodbo Vrhovnega sodišča RS svoj pravni temelj izgubilo.