pogrebni stroški – dolg zapuščine – pravica iz zapuščine – vsebina sklepa o dedovanju
Če je eden od dedičev kril celotne pogrebne stroške, o njihovi povrnitvi pa z ostalimi dediči ni uspel doseči dogovora, bo lahko svojo terjatev uveljavljal v pravdnem postopku. Ker dolg zapuščine, kar so pogrebni stroški, ni pravica iz zapuščine, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.
Tožnica z zahtevkom zahteva, da tožena stranka opravi razpolagalni pravni posel. To bi lahko zahtevala, če bi se tožena stranka ali njena pravna prednica nasproti tožeči stranki k temu zavezali v zavezovalnem pravnem poslu. Ker takšne predpostavke tožeča stranka ni verjetno izkazala (v resnici je določno niti ni zatrjevala), je odločitev o tem, da se predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, pravilna.
pritožbene novote - predmet zapuščine - pravica dedne narave - drugo premoženjsko razmerje - uveljavljanje pravice v pravdi
Ker je sodišče na zapuščinski obravnavi ugotovilo, kaj spada v zapuščino, pritožnica pa ni z ničemer izkazala, da navedb o tem, da polovica nepremičnin in osebni avto niso predmet zapuščine, ni mogla navesti pravočasno, z njimi v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Pravnomočni sklep o dedovanju sicer veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar samo tedaj, če je njihova pravica dedne narave. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju domnevni upravičenci uveljavljajo v pravdi
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-5, 5, 5/1, 5/1-3, 36, 36/1. ZZ člen 45, 57, 57/2. ZASP člen 162a, 162a/1, 162a/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavod – splošni akti zavoda – vpis podatkov v sodni register – pravni interes za pritožbo – ukrepi pri kršitvah kolektivnih organizacij – neobrazloženost
Dejavnost zavoda se v sodni register ne vpisuje. Vpisuje pa se v sodni register ob ustanovitvi zavoda tudi datum in oznaka akta o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi je temeljni ustanovni akt, na podlagi katerega se vpiše ustanovitev subjekta v sodni register. Kasnejše spremembe samega akta o ustanovitvi se v sodni register ne vpisujejo. Čeprav ima zavod tudi statut, s katerim se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, se tudi statut zavoda ne vpisuje v sodni register.
ukinitev preživnine – dolžnost preživljanja polnoletnega otroka – redno šolanje
Sodišče se ne sme omejiti na presojo formalnega statusa toženca v šolskem sistemu, ampak mora vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe. V konkretnem primeru zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišča prve stopnje manjka vsebinska presoja toženčevih prizadevanj v okviru študija strojništva (smer letalstvo). Takšno presojo je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno opravilo le glede tiste oblike izobraževanja, v katero je bil toženec formalno vpisan.
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – zastaranje terjatve – začetek teka zastaranja – pasivnost upnika – primeren rok za upnikovo dejanje – materialno procesno vodstvo – prepoved spremembe zastaralnega roka
V primeru pasivnosti upnika velja, da kljub nedospelosti terjatve zaradi neizstavitve računa, opomina, ipd., začne teči zastaranje po poteku primernega roka za upnikovo dejanje.
Pripoznava dolga mora biti jasna in določna. Iz nje mora jasno izhajati, da dolžnik priznava, da upniku nekaj dolguje. Izjava, da je bila storitev opravljena, ne zadostuje.
Ni naloga sodišča, da stranko opozarja, da v postopku ne bo uspela, če določenih dejstev, ki jih zatrjuje nasprotna stranka, ne bo prerekala. Nasprotno; s takim ravnanjem bi sodišče kršilo načelo enakega obravnavanja strank.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nepristop tožene stranke na narok - izvedba naroka - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka
Če se stranka brez upravičenega razloga ne udeleži naroka, mora trpeti posledice svoje odsotnosti. Posledica nepristopa tožene stranke na narok v sporu majhne vrednosti je vzpostavitev fikcije, da tožbeni zahtevek pripoznava.
Objektivni razlog za odsotnost z naroka, v tej zadevi potovanje v tujino, še ne zadošča za preložitev naroka. Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire je opravičljiv razlog za preložitev naroka.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0083328
SPZ člen 215, 215/2, 219, 219/3.
denarno nadomestilo zaradi ustanovitve služnosti – dejansko stanje
Ker pravdni stranki v poravnavi odplačnosti ustanovitve stvarne služnosti nista dogovorili, je sodišče zahtevek tožnice za nadomestilo zaradi izvrševanja stvarne služnosti pravilno zavrnilo.
V situaciji, ko si dokazi glede odločilnega dejstva med seboj nasprotujejo, mora sodišče pojasniti, katerim dokazom verjame in za to navesti prepričljive razloge, ki omogočajo vsebinski preizkus v pritožbenem postopku. Tega sodišče v konkretnem primeru ni storilo. Dokazna ocena je v celoti izostala.
Določba 215. člena ZPP narekuje odločanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu v primeru, ko kljub izvedenim dokazom odločilnega dejstva ne more ugotoviti. Iz predhodne obrazložitve sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče verjelo prokuristu tožene stranke in je torej štelo, da obstoj terjatve v presežku ni dokazan, za uporabo citirane določbe zato ni bilo potrebe. Če pa je že ocenilo, da gre za dokazno stisko, bi uporaba citirane določbe narekovala kvečjemu ugoditev tožbenemu zahtevku in ne njegovo zavrnitev, saj je dokazno breme o tem, da je tožena stranka dolg že poravnala, na njej in ji torej okoliščina, da ni pisnih potrdil o plačilu, ne more biti v korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070751
OZ člen 147. ZMed člen 6, 18. ZPP člen 154, 161, 161/1, 161/2.
odškodninska odgovornost novinarja - odškodninska odgovornost urednika - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - razžalitev časti in dobrega imena - respondeat superior - razžalitev v tisku - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina odškodnine - pravdni stroški - sosporniki
Niti 6. niti 18. člen ZMed v pogledu urejanja odškodninske odgovornosti nista lex specialis, ki bi derogirala načelo respondeat superior, kot ga ureja 147. člen OZ.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - o(ne)mogočanje souporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - privolitev v lastno prikrajšanje - nasilje - (ne)oviranje solastniških upravičenj - želja po uporabi hiše
Tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja toženca, zaradi česar bi upravičeno odklonila souporabo stanovanjske hiše, in tudi ne njegovega neposrednega onemogočanja.
vrstni red pridobitve ločitvenih pravic - ugovor zoper objavljen načrt razdelitve - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - načrt razdelitve posebne stečajne mase
Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru.
Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena.
stroški ogrevanja – odklop od skupnega ogrevanja – etažna lastinina – skupna kotlovnica – skupni deli – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – dopolnitev izvedenskega mnenja
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da kot solastnica ni dolžna nositi nobenih stroškov v zvezi s skupno stvarjo – kotlovnico, čeprav jo za ogrevanje svojega stanovanja ne uporablja.
Tožeča stranka utemeljeno zahteva od tožene stranke plačilo fiksnih stroškov ogrevanja, torej tistih stroškov, ki jih je etažni lastnik dolžan nositi kot solastnik skupnih delov, med katere sodi tudi kotlovnica. Gre torej za stroške, ki nastanejo, da kotlovnica normalno deluje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dve odpovedi - nova odpoved - isti razlog
Glede na to, da je bila tožničina pogodba o zaposlitvi ob vročitvi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 13. 5. 2013 že odpovedana iz istega razloga z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 4. 2013, da je tožnica ob vročitvi druge odpovedi zoper prvo že sprožila sodni spor ter, da je takrat tudi že potekel s prvo odpovedjo določeni odpovedni rok, tožena stranka ni imela zakonske podlage za ponovno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Res je sicer, da tožnica ob podaji nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni bila odjavljena iz zavarovanja, čeprav je že potekel v prvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi določeni odpovedni rok, vendar to ne pomeni, da je tožena stranka že odpovedano pogodbo o zaposlitvi, o čemer je pred sodiščem že tekel spor, lahko zakonito še enkrat odpovedala iz istega razloga.
skupno premoženje zakoncev - skupna vlaganja v zaščiteno kmetijo - originarna pridobitev lastninske pravice
Premoženje, ki sta ga pravdni stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske zveze, je del zaščitene kmetije, zato različen lastniški režim na posameznih parcelah ni mogoč. Skupno vlaganje zakoncev je zato potrebno presojati z vidika zaščitene kmetije kot celote. Kadar so vlaganja, ki predstavljajo skupno premoženje obsežna in gre za vlaganja v zaščiteno kmetijo, kmetija predstavlja skupno premoženje, ki je nastalo na originaren način.
podjemna pogodba – keramičarska dela – pregled izvršenega dela – očitne napake – vrednost del – vrednost materiala – določitev cene
Iz primopredajnega zapisnika izhaja toženčeva potrditev, da je bilo delo kvalitetno opravljeno. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa prevzemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal, česar toženec niti ne zatrjuje.
pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - limitna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - splošni pogoji - kršitev določil - odstop od pogodbe - pravila skladnosti poslovanja banke - ničnost pogodbe - ocena kreditne sposobnosti - dolžnost kreditodajalca - ravnanje udeležencev s skrbnostjo
Zakon ne vsebuje določila, da bi bila pogodba nična v primeru, da kreditodajalec slabo oceni kreditno sposobnost podeljevanja kreditov ali te sploh ne oceni. Če je ne oceni gre za prekršek, zaradi katerega je lahko kreditodajalcu izrečena sankcija v obliki globe ali pa mu lahko tržni inšpektor prepove sklepanje kreditnih pogodb in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080913
OZ člen 87, 87/1, 92. ZIZ člen 270, 272, 272/2.
uveljavljanje ničnosti – posledice ničnosti – zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – neznatna škoda
Ob izpolnjenih predpostavkah za ugotovitveno sodbo je poleg dajatvenega zahtevka lahko postavljen zahtevek za ugotovitev ničnosti, ni pa to nujno. Če je postavljen, gre za vmesni ugotovitveni zahtevek. Ničnost obstaja ali ne obstaja in to je predmet ugotavljanja in odločanja. Drugače kot pri oblikovalnih zahtevkih, s katerimi se obligacijsko razmerje preoblikuje in šele preoblikovanje tega razmerja ustvarja pravne posledice.
Zaradi ugoditve reviziji in spremembe sodbe višjega sodišča v zvezi s sodbo okrajnega sodišča se je izkazalo, da je tožnik plačal nekaj, česar ni bil dolžan. Dogovor o plačilu in delni odpust dolga, četudi je ta naslovljen izvensodna poravnava, ni povzročil nastanka nove obveznosti tožnika, torej ni vzpostavil samostojnega, veljavnega temelja za (pre)plačilo, ki je s sodbo Vrhovnega sodišča RS svoj pravni temelj izgubilo.