določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - subjektivna nepristranskost sodnika
Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, razlog za t.i. nujno delegacijo; zato ne more biti hkrati "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Sploh pa okoliščina, da je hčerka predlagateljice zaposlena "na sodišču v A.", tudi sicer ne more vplivati na subjektivno neodvisnost sodnika (sodnikov), ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23286
ZKP člen 420, 420/1.KZ člen 317.
zahteva za varstvo zakonitosti – kršitev zakona – povzročitev splošne nevarnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
Z dodatkom v opisu kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, da je le naključju pripisati, da nož ni zadel katerega od prisotnih, je povsem določno izražena konkretna nevarnost za življenje teh oseb, to pomeni, da obsojenec nevarnosti, ki jo je povzročil z metom noža, ni mogel obvladovati.
zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - posamezna preiskovalna dejanja - obvestilo o preiskovalnem dejanju
Tudi pri nujnih preiskovalnih dejanjih imajo stranke pravico biti navzoče (razen, ko bi bilo z izvedbo dejanja nevarno odlašati), zato jih mora na primeren način o nameravanem preiskovalnem dejanju sodnik obvestiti. Zakon pa ne zahteva seznanitve o naroku z vabilom, temveč zadošča ustno vabilo na narok, obvestilo po telefonu, telefaksu in niti ni potrebno, da bi sodišče stranke samo obveščalo.
Dogovor o življenju v dobrodelni skupnosti, po katerem članica, ki iz te skupnosti izstopi, iz nje ne sme ničesar odnesti, ne nasprotuje morali ali prisilnim predpisom.
ZOR člen 186, 189, 200, 200/1, 200/2.URS člen 14, 22.ZPP člen 2, 2/1.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - pravno mnenje - načelo enakosti – pred zakonom - načelo enakega varstva pravic
Z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 26.6.2002 je bilo sprejeto stališče, ki začetek teka zakonskih zamudnih obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo veže na uveljavitev Obligacijskega zakonika (1.1.2002), če je hkrati izpolnjen dodatni pogoj zamude z izpolnitvijo s strani povzročitelja škode. Pravno naziranje prve tožene stranke, ki meni, da bi bilo treba pri reševanju vprašanja časovne veljavnosti načelnega pravnega mnenja uporabiti kriterij nastanka škodnega dogodka, je zmotno, saj bi vodilo v neenakopravno obravnavanje oškodovancev.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine v korist potomcev - prispevek potomca k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - denarna terjatev do zapuščine
Čeprav je pravica zapustnikovega potomca, da se iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja, definirana kot zahtevek, ni sporno, da je to absolutna pravica. Zato podrejenega (denarnega) zahtevka, četudi temelji na isti dejanski podlagi (na istem historičnem dogodku) kot primarni zahtevek, ni mogoče obravnavati kot zahtevek iz naslova pravice do izločitve alikvotnega dela zapustničinega premoženja. Značilnost tega zahtevka je namreč, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti. Temu ustrezen je zato tudi zahtevek, s katerim potomec uveljavlja pravico iz 32. člena ZD. Glasi se na izločitev alikvotnega deleža na zapustnikovem premoženju, ne pa na ugotovitev denarne terjatve do zapuščine.
ZDDPO člen 11, 39. Slovenski računovodski standardi, Slovenski računovodski standard 10.
davek od dobička pravnih oseb - dolgoročne rezervacije - davčne olajšave - investicije v opredmetena osnovna sredstva - tek zamudnih obresti
Po ustaljeni praksi se glede opredelitve datuma, od katerega se davčna olajšava prizna (investiranje v opredmetena osnovna sredstva), upošteva datum nastanka poslovnega dogodka - v tem primeru datum podpisa pogodbe. Vendar le pod pogojem pravne veljavnosti posla. Davčnega zavezanca lahko bremenijo posledice zamude šele po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
ZAzil člen 8, 35, 35/2-1, 36, 36-2, 36-5. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje oziroma zloraba postopka - odložitev odstranitve iz Slovenije
Tujec, ki ilegalno vstopi v Slovenijo in želi zaprositi za azil, mora svojo namero izraziti v najkrajšem času, za vsako odlašanje pa mora imeti opravičljive razloge. Ker je v tem primeru tožnik zaprosil za azil šele 10. dan bivanja v centru za tujce, potem ko so ga italijanske oblasti vrnile v Slovenijo, za to odlašanje pa ni imel opravičljivega razloga, je tudi po presoji pritožbenega sodišča prošnjo vložil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz Slovenije. Za lažno predstavljanje razlogov, ki jih navaja v prošnji, se štejejo tudi, če sicer tožnik navaja, da je v izvorni državi doživljal določeno "preganjanje", po drugi strani pa navaja, da v Sloveniji sploh ni imel namena zaprositi za azil, kar potrjujejo tudi upravni spisi, ker so take izjave nasprotujoče si in zato neverodostojne.
Davčna osnova za gostinske storitve je neto davčna osnova (10. točka 1. odstavka 24. člena ZPD) v kolikor zavezanec zagotavlja podatke, ki zmanjšujejo prodajno ceno. V kolikor zavezanec takih podatkov ne zagotavlja ali so neverodostojni, ni zakonske podlage za izračun neto davčne osnove in se zavezancu davek od prometa gostinskih storitev odmeri od vrednosti realizirane prodaje jedi in pijač, torej od celotnega bruto plačila v skladu s 23.členom ZPD.
azil - pospešeni ali redni postopek - preganjanje - zaslišanje prosilcev - začetek rednega ugotovitvenega postopka
Zavajanje pristojnih organov in s tem zlorabljanje azilnega postopka očitno ni izhajalo iz samih prošenj tožnikov, saj je organ z zaslišanjem tožnikov ugotavljal njihovo verodostojnost. S tem pa je že začel z rednim ugotovitvenim postopkom in ni bilo več pogojev za odločanje po skrajšanem oziroma pospešenem postopku.
azil - ponovna prošnja za azil - pogoj za uvedbo azilnega postopka - bistveno spremenjene okoliščine - subsidiarna zaščita
Ker tožnika v ponovni prošnji za azil le navajata razloge, zakaj sta po vložitvi prve prošnje za azil zapustila azilni dom, drugače pa vztrajata pri razlogih za azil iz prve prošnje, nista izkazala bistveno spremenjenih okoliščin v njuni izvorni državi, da bi organ začel ponovni postopek za priznanje azila. Zato tudi ni razlogov za odločanje o subsidiarni zaščiti, o kateri se odloča, če se v azilnem postopku ugotovi, da ne obstojijo razlogi za azil - v konkretnem primeru pa do začetka ponovnega postopka sploh ni prišlo.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje
Prejem dveh anonimnih pisem domnevne vojske za osvoboditev Kosova, za katero tožnik ni vedel pojasniti, zakaj naj bi mu grozila s smrtjo, ne more biti razlog za utemeljen strah za lastno življenje in zato že iz prošnje za azil izhaja kot očitno, da tožniku v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS18049
ZAzil člen 1, 34, 34/1, 35, 35/1, 35/2.ZUP člen 144, 144/1. ZUS člen 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni ali redni postopek - poročila mednarodnih organizacij - ponovni postopek
Če je upravni organ že začel redni azilni postopek, tudi v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča ne more odločati v pospešenem postopku.
azil - pospešeni ali redni postopek - poročila mednarodnih organizacij o stanju v izvorni državi prosilca - ponovljeni postopek - odločba ustavnega sodišča - kršitev določb postopka
Ko so bila pred izdajo prvostopne odločbe pridobljena poročila o stanju v izvorni državi in je odločba na njih temeljila, pomeni, da je tožena stranka že začela poseben ugotovitveni postopek in zato v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočno sodbo sodišča ni več mogoče odločati v pospešenem postopku.
ZAzil člen 1, 34, 34/1, 35, 35/1, 35/2.ZUP člen 144. ZUS člen 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - redni ali pospešeni azilni postopek
Če tožena stranka začne ugotavljati dejansko stanje zadeve z zbiranjem poročil o stanju v izvorni državi tožnika in na to opre svojo odločitev, gre za redni azilni postopek. V ponovljenem postopku v zvezi s sodbo sodišča tožena stranka ne more več odločati v pospešenem postopku, če je že v prvotnem postopku začela in odločala v rednem azilnem postopku.
ZAzil člen 35, 35/2, 36.ZUP člen 144, 144/1-1. ZUS člen 76.
azil - očitno neutemeljena prošnja - redni ali pospešeni azilni postopek
Ker je pospešeni azilni postopek v bistvu skrajšani upravni postopek, se v njem uporabljajo subsidiarno tudi določbe 144. člena ZUP. Ta pa dovoljuje, da se v skrajšanem postopku brez posebnega zaslišanja strank odloča tudi na podlagi dokazov, ki jih prošnji priloži stranka - to pa so tudi listine, ki dokazujejo strankino istovetnost ter druge okoliščine.
ZDavP člen 95, 95/5. ZDavp-1 člen 35. ZUS člen 60,60/1-4, 77, 77/2-3.
dohodnina - vračilo preveč plačane dohodnine - zamudne obresti - ustavna odločba - zmotna uporaba materialnega prava
Zavezancu za dohodnino od preveč plačane ali neupravičeno odmerjene in plačane dohodnine pripadajo obresti od 30. dneva po vročitvi odločbe o odmeri dohodnine, s katero je bilo prvič odločeno o dohodninski obveznosti.
družba za vzajemno zavarovanje - zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - oblikovanje osebnega računa - osebni račun člana - osebni račun družbe - delež v varnostnih rezervah družbe - prenos deleža ob prenehanju članstva
Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar).
Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo.
ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v drugem odstavku 44.a člena podrobneje določa, pod kakšnimi pogoji se lahko sredstva na računih članov družbe upoštevajo kot temeljni kapital DVZ). Ker je tudi "temeljni kapital" pri kapitalskih družbah razdeljen na deleže, ni videti pomislekov glede statutarne ureditve tožeče stranke, da se na računih članov prikaže njihova udeležba v temeljnem kapitalu DVZ v obliki deleža.
Sicer pa ZZavar v zvezi z varnostnimi rezervami v prvem odstavku 44. člena med drugim določa, da se "če statut ne določa drugače, ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv" DVZ, v 47. členu pa, da "mora statut določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve), vrsto premij (prispevkov), ki se letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv, in najnižjo višino, ki jo morajo dosegati varnostne rezerve". Varnostne rezerve se praviloma oblikujejo iz dobička po letnem obračunu, ki je namensko izločen, medtem ko se v tožeči stranki glede na njene statutarne določbe lahko oblikujejo tudi iz ustanovnega kapitala, pri čemer pa ni videti, da bi bilo evidentiranje sredstev na (osebnih) računih članov družbe, namenjenih za oblikovanje varnostnih rezerv, in to v obliki deleža, samo po sebi v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami oziroma da bi sporni delež odstopal od opredelitve deleža kot pravnega pojma, ki označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima ustanovitelj (član družbe) na temelju vplačanih sredstev (vložka).
Ker je oblikovanje osebnega računa, na katerem so sredstva člana, vezano na članstvo v DVZ, ni videti zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS40938
ZOR člen 210, 210/4. ZUP (1986) člen.
upravni postopek - razveljavitev upravne odločbe - vračilo komunalnega prispevka - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - pravica do odškodnine - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek in zato dobila gradbeno dovoljenje. Čeprav je bila odločba upravnega organa, s katero je bil komunalni prispevek odmerjen, odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, s tem ni pridobila podlage za zahtevek za vrnitev plačanega prispevka. Zahtevek na vrnitev (dela) plačanega prispevka bo pridobila šele, potem ko bo v upravnem postopku končno odločeno o odmeri prispevka.