odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Po izvedenih dokazih, med katerimi je sodišče pridobilo tudi mnenje izvedenca ekonomske stroke, je sodišče ugotovilo, da je odpovedni razlog resen in utemeljen in da ni navidezen. Ker obenem odpoved ni vsebovala prvin diskriminacije, je bila odpoved zakonita in v skladu z 88. členom ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik, ki je bil pri toženi stranki sicer zadolžen za vožnjo dostavnega kamiona za dnevni razvoz delavcev, orodja in materiala, je huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je očitno zavestno in namenoma zamolčal, da mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto, čeprav se je moral zavedati, da lahko pride zaradi vožnje službenega kamiona brez vozniškega dovoljenja tudi do začasnega zasega le-tega in je do tega z vsemi posledicami za toženo stranko tudi prišlo.
ZPP člen 2/1, 212, 215, 252. OZ člen 371. ZOR člen 394.
plača - plača in drugi prejemki - denarni nominalizem - odstop od načela denarnega nominalizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec
Sodišče prve stopnje se je z navedbami tožnika glede formulacije vprašanj in pripombami na izvedensko mnenje seznanilo in jih v določeni meri tudi upoštevalo. Po prvem odstavku 252. člena ZPP sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Sodišče ima torej možnost presoje, ali je stranka podala takšna vprašanja oziroma pripombe, ki so bistvena za odločitev oziroma zaradi katerih bi bilo treba od izvedenca zahtevati njegova dodatna pojasnila, ni pa dolžno nekritično slediti predlogom strank.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik dogovora o uporabi valutne klavzule ni dokazal, o obstoju takšnega dogovora pa tudi ni mogoče sklepati zgolj na podlagi plačila tožene stranke v letu 2003. Tudi sodišče druge stopnje je plačilo tožene stranke v letu 2003 štelo za nebistveno, upoštevaje razloge iz odločbe Pdp 804/2010 z dne 22. 11. 2010. Tožnik v potrditev svojih navedb, razen sklicevanja na plačilo tožene stranke v letu 2003, ni ponudil ničesar (212. člen ZPP) in je zato sodišče na podlagi pravila o dokaznem bremenu pravilno presodilo, da tak dogovor ni bil sklenjen (215. člen ZPP).
Tožnikova terjatev predstavlja čisto denarno terjatev in je izvirno nastala v denarni obliki. Tožnikovo prikrajšanje namreč ni bilo v tem, ker ni opravljal dela, pač pa v tem, ker je bil ob dohodek. Zato mu mora tožena stranka plačati le tisto število denarnih enot, za katero je bil prikrajšan. Čistih denarnih obveznosti torej ni mogoče valorizirati. Zato zavzemanje tožnika, da bi bilo potrebno glavnico valorizirati in ugotoviti njeno realno vrednost, nasprotuje načelu denarnega nominalizma in ni utemeljeno. V obravnavanem primeru ni razlogov odstop od tega načela in njegova uporaba ne nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in tudi ne načelu vestnosti in poštenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - vabilo na zagovor - vročitev
Sodišče je dokazno oceno sprejelo tudi ob upoštevanju izpovedbe poštarja: podpis na povratnici ni tožnikov, poštar pa se ni na ustrezen način prepričal, da pošto vroča pravemu naslovniku.
ZKP člen 200, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. URS člen 23.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnost - sojenje v razumnem roku - dolžnost posebno hitrega postopanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne more več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora. Zato je po določenem času trajanja pripora sodišče dolžno presojati ne le, ali še obstajajo razlogi in neogibna potrebnost za poseg v osebno svobodo priprtega, ampak tudi, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dvakratna prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki ni več v lasti prodajalca - izpolnitev pogodbe o prodaji nepremičnine - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Pogodba bi namreč veljavno nastala in bi prodajalca zavezovala, tudi če sam že v trenutku prodaje ne bi bil lastnik nepremičnine (primerjaj 460. člen ZOR oziroma 440. člen Obligacijskega zakonika).
Vprašanje, ali je toženka dejansko nezmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
Izrek sodbe ima podlago v kršitvah Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti ter Uredbe o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino, ki ju je potrebno upoštevati z vsemi spremembami in dopolnitvami, zato ni pritrditi stališču obsojenca, da ne more podati zagovora o kršitvah predpisov, ki ne obstajajo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - nesreča pri delu - odgovornost države - sodišče kot delodajalec
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da oškodovanka v obravnavani pravdni zadevi uveljavlja odškodninsko odgovornost Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je bil njen delodajalec v času škodnega dogodka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodninski spor - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Izpodbijani del pravnomočne sodbe predstavlja le odločitev o nepremoženjski škodi, za katero je tožnik zahteval 43.000,00 EUR, s pravnomočno sodbo pa je bilo odločeno, da je zahtevek po temelju utemeljen v obsegu 80%. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 34.000,00 EUR. Ta znesek ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določenega zneska, zato (nedopuščena) revizija ni nedovoljena.
ZMZ člen 28, 28-3, 34, 68. ZPP člen 339, 339/2-14.
priznanje mednarodne zaščite - notranja razselitev - Afganistan - resna in individualna grožnja - priznanje subsidiarne zaščite - test razumnosti
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP.
ZPSto-1 člen 2, 2-18, 11, 11-2, 53, 55. OZ člen 242, 242/3, 242/4, 243, 666, 689, 689/4.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost izvajalca poštnih storitev - prenos poštnih pošiljk - izročitev priporočene pošiljke nepooblaščeni osebi - identifikacija prevzemnika pošiljke - izključitev odgovornosti - posredna škoda - krivda - huda malomarnost - omejitev višine odškodnine - lex specialis - uporaba določb zakona o prevozni pogodbi
V primeru ravnanja izvajalca poštnih storitev s hujšo obliko krivde sklicevanje revidentke na zakonske določbe o omejitvi višine odškodnine iz 55. člena ZPSto-1 ni utemeljeno, ker ZPSto-1 primerov, ko je podana hujša oblika krivde izvajalca poštnih storitev, ne ureja. V konkretnem primeru je tako treba uporabiti določbo OZ-a, ki ureja odgovornost prevoznika pri hujši obliki krivde (4. odst. 689. člen OZ) in so zato vsi revizijski očitki v zvezi z reklamacijo ter posredno škodo pravno nerelevantni.
Pri ogledu v prometni nesreči udeleženega vozila je bilo opravljeno zavarovanje sledov in za to dejanje policija ni potrebovala sodne odredbe.
Policija v času ogleda tudi ni bila še dolžna dati nikakršnega pravnega pouka obsojenemu C., saj ni šlo za zbiranje podatkov od njega kot osumljenca po četrtem odstavku 148. člena ZKP, upoštevaje pri tem, da se je kot voznica v prometni nesreči udeleženega vozila navajala sama obsojena M. R., obsojenega C. pa je policija takrat opredelila kot oškodovanca.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pravnomočno končan kazenski postopek - sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Zahteva za varstvo zakonitosti tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kakor tudi zoper drugo odločbo, se sme vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edino izjemo omogoča določba četrtega odstavka 420. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče praviloma res odloča o vseh pritožbah zoper sklepe hkrati in izda eno samo odločbo. Izjemo, ki jo je izoblikovala praksa, pa predstavlja odločanje o sklepu o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, kjer je dana prednost hitremu reševanju pritožb, vendar z odločbo pritožbenega sodišča sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ne postane pravnomočen, še posebej če sklep o odreditvi pripora obdolžencu še sploh ni bil vročen.
Pritožbenemu sodišču ni potrebno ponavljati argumentov prvostopenjske odločbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazloženosti zadosti tudi v primeru, če iz obrazložitve izhaja, da se je s pritožbenimi očitki seznanilo oziroma da jih ni prezrlo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – odločanje sodišča druge stopnje o priporu - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo
Z začetkom prestajanja izrečene kazni zapora pravnomočno obsojenemu preneha status pripornika in do tedaj veljavni sklepi o priporu prenehajo učinkovati. Ob razveljavitvi sodbe sodišča druge stopnje in vrnitvi zadeve v novo odločanje zoper obtoženca ni več obstajala pravna podlaga za izvrševanje (nepravnomočno) izrečene kazni zapora in bi zato moralo sodišče preizkusiti, ali zoper obtoženca še vedno obstajajo priporni razlogi ter pripor ponovno odrediti, če bi te razloge ugotovilo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017250
OZ člen 587, 599. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit
Ko oziroma ker je prejšnja zakupna pogodba z zakupnikom, ki je na zemljiščih postavil objekte in trajne nasade, prenehala, je prišlo do situacije iz 38. člena ZKZ. Ob (novem) sklepanju pogodbe je bilo zato v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZKZ mogoče oddati samo zemljišče skupaj s pripadajočimi trajnimi nasadi in napravami, ki so ob prenehanju prejšnje zakupne pogodbe pripadle toženi stranki. Določba 26. člena ZKZ je kogentni predpis, ki ga s pogodbo ni mogoče obiti.
Dejstvo, da sta sodišči v izpodbijanem pravnomočnem sklepu za obdolženega P. enako kot za njegove soobdolžene obrazložili, da na njihovo nevarnost kaže kontinuiteta njihovega delovanja, ne pomeni, da ponovitvena nevarnost za obdolženega P. ni konkretizirana in individualizirana, ampak pomeni zgolj to, da je pri vseh obdolžencih podana enaka okoliščina.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017253
ZVKSES člen 1, 1/1, 20, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/3, 23, 29. OZ člen 458. ZPP člen 95, 95/2.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - stvarne napake - skupni prostori - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - upravnik večstanovanjske stavbe - prodajalec kot upravnik - načelo vestnosti in poštenja - aktivna legitimacija
Upoštevaje prvi in tretji odstavek 22. člena ZVKSES ter določbo 29. člena ZVKSES je za odkrivanje in uveljavljanje stvarnih napak na skupnih prostorih stavbe zadolžen upravnik. Za stvarne napake pa po določbah 20. in 23. člena ZVKSES
(kakor tudi po določbah 458. člena OZ) odgovarja prodajalec. Že to zadostuje za
zaključek, da je med toženkinim položajem prodajalke in položajem upravnice ob prevzemu skupnih delov večstanovanjske stavbe podana nedopustna kolizija interesov. Upravnik v razmerju do prodajalca (investitorja) deluje za račun končnih kupcev stanovanj, torej za pravne subjekte z nasprotnimi interesi od prodajalčevih. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da je prodajalkino imenovanje same sebe za upravnico in zlasti naknadna izvedba prevzema skupnih prostorov v nasprotju z namenom določbe 22. člena ZVKSES, pa tudi s samim namenom ZVKSES.