ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 156, 156/2. ZUP člen 238, 238/3.
starostna pokojnina – delna pokojnina – delna starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Ker je bila revident ob dokončnosti odločbe z dne 1. 6. 2011 zavarovan v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, mu delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).
ZGD-1 člen 32, 515. ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2, 98, 98/6, 374, 377.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - zakoniti zastopnik - pooblastilo za vložitev revizije - skupno zastopanje
Pooblastilo za vložitev revizije v tem sporu je dne 1. 6. 2014 odvetniku podpisala le F. U. Ob določenem skupnem zastopanju je pooblastilo odvetniku, podpisano le s strani enega zastopnika, neveljavno in ne zavezuje tožene stranke. Zato sodišče ugotavlja, da odvetnik tožene stranke ni bil zakonito pooblaščen za vložitev revizije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik, ki je bil pri toženi stranki sicer zadolžen za vožnjo dostavnega kamiona za dnevni razvoz delavcev, orodja in materiala, je huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je očitno zavestno in namenoma zamolčal, da mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto, čeprav se je moral zavedati, da lahko pride zaradi vožnje službenega kamiona brez vozniškega dovoljenja tudi do začasnega zasega le-tega in je do tega z vsemi posledicami za toženo stranko tudi prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - vabilo na zagovor - vročitev
Sodišče je dokazno oceno sprejelo tudi ob upoštevanju izpovedbe poštarja: podpis na povratnici ni tožnikov, poštar pa se ni na ustrezen način prepričal, da pošto vroča pravemu naslovniku.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V napotilu višjega sodišča, ki je predhodno prvostopenjsko sodbo s sklepom razveljavilo, je navedeno, da naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku sooči oškodovanko in pričo, če bi bilo to potrebno. Glede na dejansko stanje, kot ga je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izvedenih dokazov v ponovljenem postopku, je očitno ocenilo, da soočenje oškodovanke in priče ni potrebno in ker tudi ni razvidno, da bi obramba predlagala soočenje, do kršitve pravice do obrambe na tej podlagi ni moglo priti.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017202
ZIKS člen 145a, 145b, 145c, 145č. ZDen člen 64, 64/1. ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 5, 7, 21, 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - odlok AVNOJ - - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija
Stališče, da je že zaradi uresničitve cilja odprave krivic, ki je nedvomno skupen obema ureditvama (ZDen in ZIKS), v obravnavani zadevi kot podlago podržavljenja treba šteti navedeno sodbo II Snč 121/45 z dne 3. 8. 1945, je v nasprotju tako z deloma različno ureditvijo pogojev vračanja po obeh zakonih (npr. rok za vložitev zahteve) kot tudi z načinom, na katerega je bila izenačenost pravnega položaja upravičencev glede na cilj vračanja po ZDen in ZIKS uporabljena v odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08. Nosilno stališče iz navedene odločbe Ustavnega sodišča ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna pravna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, temveč le tedaj, ko gre za enako dejansko in pravno situacijo. V obravnavani zadevi niti z vidika pravočasnosti zahteve po določbah ZDen niti z vidika vsebine zemljiškoknjižnih podatkov o podlagi prenosa premoženja v državno last ne gre za primerljivo situacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika
Vir tožnikovega nezadovoljstva z delom sodišča je očitno v njegovem prepričanju o pristranskosti zakonite sodnice. Tak dvom prav tako ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodninski spor - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Izpodbijani del pravnomočne sodbe predstavlja le odločitev o nepremoženjski škodi, za katero je tožnik zahteval 43.000,00 EUR, s pravnomočno sodbo pa je bilo odločeno, da je zahtevek po temelju utemeljen v obsegu 80%. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej znaša 34.000,00 EUR. Ta znesek ne presega v drugem odstavku 367. člena ZPP določenega zneska, zato (nedopuščena) revizija ni nedovoljena.
V upravnem sporu sodišče v mejah tožbenega zahtevka odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, če zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno.
Tožeča stranka ni vložila zahteve za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. Sodišče prve stopnje je tako odločalo mimo oziroma brez zahtevka tožeče stranke, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZKP člen 200, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. URS člen 23.
pripor - podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - neogibnost pripora - ponovitvena nevarnost - sojenje v razumnem roku - dolžnost posebno hitrega postopanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in pripornega razloga po poteku določenega časa ne more več utemeljevati nadaljnjega trajanja pripora. Zato je po določenem času trajanja pripora sodišče dolžno presojati ne le, ali še obstajajo razlogi in neogibna potrebnost za poseg v osebno svobodo priprtega, ampak tudi, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa.
ZMZ člen 28, 28-3, 34, 68. ZPP člen 339, 339/2-14.
priznanje mednarodne zaščite - notranja razselitev - Afganistan - resna in individualna grožnja - priznanje subsidiarne zaščite - test razumnosti
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017188
URS člen 39. OZ člen 131, 183. EKČP člen 10.
dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - tisk - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - javnomnenjska agencija - javni interes - kolizija ustavnih pravic
Vprašanja v zvezi z rezultati javnomnenjskih raziskav sodijo v okvir politične razprave. To pa pomeni, da gre za temo javnega pomena, ki je še posebej varovana.
Najpomembnejša kvaliteta javnomnenjskih agencij (pri določanju trendov in volilnih napovedi) je nepristranskost. Zato bi morale biti te osebe prav v zvezi s to lastnostjo, torej nepristranskostjo, pripravljene na določeno javno kritiko in so zato dolžne trpeti širše meje sprejemljive kritike, kot to velja za običajne posameznike.
Toženčeva sporna izjava je temeljila na zadostni dejanski podlagi že v samem intervjuju, zato ne pomeni neupravičenega napada na dobro ime ali ugled tožeče stranke kot pravne osebe. Toženčev namen je bil opozoriti širšo javnost na možnost, da so rezultati javnomnenjskih raziskav tudi nepravilni, to pa je zagotovo tema, ki je v javnem interesu. Zato sodišči prve in druge stopnje nista prepričljivo utemeljili nujne demokratične potrebe po umestitvi varovanja dobrega imena ali ugleda tožeče stranke nad pravico toženca do svobode izražanja in nad splošni interes spodbujanja svobode izražanja na področju, ki zadeva vprašanja splošnega interesa.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pravnomočno končan kazenski postopek - sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Zahteva za varstvo zakonitosti tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kakor tudi zoper drugo odločbo, se sme vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edino izjemo omogoča določba četrtega odstavka 420. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče praviloma res odloča o vseh pritožbah zoper sklepe hkrati in izda eno samo odločbo. Izjemo, ki jo je izoblikovala praksa, pa predstavlja odločanje o sklepu o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, kjer je dana prednost hitremu reševanju pritožb, vendar z odločbo pritožbenega sodišča sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ne postane pravnomočen, še posebej če sklep o odreditvi pripora obdolžencu še sploh ni bil vročen.
Pritožbenemu sodišču ni potrebno ponavljati argumentov prvostopenjske odločbe, če se z njimi strinja. Standardu obrazloženosti zadosti tudi v primeru, če iz obrazložitve izhaja, da se je s pritožbenimi očitki seznanilo oziroma da jih ni prezrlo.
Ugotovitev ZPIZ-a o preostali delovni zmožnosti tožnik ob dejstvu, da tožnik sebi primernega dela ne najde, ob upoštevanju splošnih načel odškodninskega prava ne sme iti tožniku v škodo.
ZPSto-1 člen 2, 2-18, 11, 11-2, 53, 55. OZ člen 242, 242/3, 242/4, 243, 666, 689, 689/4.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost izvajalca poštnih storitev - prenos poštnih pošiljk - izročitev priporočene pošiljke nepooblaščeni osebi - identifikacija prevzemnika pošiljke - izključitev odgovornosti - posredna škoda - krivda - huda malomarnost - omejitev višine odškodnine - lex specialis - uporaba določb zakona o prevozni pogodbi
V primeru ravnanja izvajalca poštnih storitev s hujšo obliko krivde sklicevanje revidentke na zakonske določbe o omejitvi višine odškodnine iz 55. člena ZPSto-1 ni utemeljeno, ker ZPSto-1 primerov, ko je podana hujša oblika krivde izvajalca poštnih storitev, ne ureja. V konkretnem primeru je tako treba uporabiti določbo OZ-a, ki ureja odgovornost prevoznika pri hujši obliki krivde (4. odst. 689. člen OZ) in so zato vsi revizijski očitki v zvezi z reklamacijo ter posredno škodo pravno nerelevantni.
Pojem osebne vročitve ne pomeni, da je v vseh primerih treba pisanje vročiti prav osebi, ki je stranka v postopku. Na podlagi sedmega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se namreč šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V tem primeru je bilo pisanje vročeno strankinemu tedanjemu pooblaščencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007252
ZKP člen 18, 18/2, 148a, 148a/3, 219a, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 34, 243, 243/1, 243/2, 243/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - izjava osumljenca – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – ponarejanje denarja - poskus
Obramba mora v kasnejših fazah postopka, to je v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu, obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza oziroma njegovo uspešnost, izkazati z višjo stopnjo verjetnosti glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Obsojenec je hotel denar zamenjati v Banki Slovenije, torej ga je izročil kot plačilno sredstvo. Kaznivo dejanje je bilo s tem, ko je obsojeni denar izročil uslužbenki Banke Slovenije, dokončano, ne glede na to, kako je ona v nadaljevanju ravnala.