Ugotovitev ZPIZ-a o preostali delovni zmožnosti tožnik ob dejstvu, da tožnik sebi primernega dela ne najde, ob upoštevanju splošnih načel odškodninskega prava ne sme iti tožniku v škodo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – odločanje sodišča druge stopnje o priporu - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo
Z začetkom prestajanja izrečene kazni zapora pravnomočno obsojenemu preneha status pripornika in do tedaj veljavni sklepi o priporu prenehajo učinkovati. Ob razveljavitvi sodbe sodišča druge stopnje in vrnitvi zadeve v novo odločanje zoper obtoženca ni več obstajala pravna podlaga za izvrševanje (nepravnomočno) izrečene kazni zapora in bi zato moralo sodišče preizkusiti, ali zoper obtoženca še vedno obstajajo priporni razlogi ter pripor ponovno odrediti, če bi te razloge ugotovilo.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dvakratna prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki ni več v lasti prodajalca - izpolnitev pogodbe o prodaji nepremičnine - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Pogodba bi namreč veljavno nastala in bi prodajalca zavezovala, tudi če sam že v trenutku prodaje ne bi bil lastnik nepremičnine (primerjaj 460. člen ZOR oziroma 440. člen Obligacijskega zakonika).
Vprašanje, ali je toženka dejansko nezmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pravnomočno končan kazenski postopek - sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Zahteva za varstvo zakonitosti tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kakor tudi zoper drugo odločbo, se sme vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edino izjemo omogoča določba četrtega odstavka 420. člena ZKP.
Pritožbeno sodišče praviloma res odloča o vseh pritožbah zoper sklepe hkrati in izda eno samo odločbo. Izjemo, ki jo je izoblikovala praksa, pa predstavlja odločanje o sklepu o odreditvi oziroma podaljšanju pripora, kjer je dana prednost hitremu reševanju pritožb, vendar z odločbo pritožbenega sodišča sklep o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ne postane pravnomočen, še posebej če sklep o odreditvi pripora obdolžencu še sploh ni bil vročen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev sodnika
Vir tožnikovega nezadovoljstva z delom sodišča je očitno v njegovem prepričanju o pristranskosti zakonite sodnice. Tak dvom prav tako ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007252
ZKP člen 18, 18/2, 148a, 148a/3, 219a, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 34, 243, 243/1, 243/2, 243/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - izjava osumljenca – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – ponarejanje denarja - poskus
Obramba mora v kasnejših fazah postopka, to je v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu, obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza oziroma njegovo uspešnost, izkazati z višjo stopnjo verjetnosti glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Obsojenec je hotel denar zamenjati v Banki Slovenije, torej ga je izročil kot plačilno sredstvo. Kaznivo dejanje je bilo s tem, ko je obsojeni denar izročil uslužbenki Banke Slovenije, dokončano, ne glede na to, kako je ona v nadaljevanju ravnala.
Pojem osebne vročitve ne pomeni, da je v vseh primerih treba pisanje vročiti prav osebi, ki je stranka v postopku. Na podlagi sedmega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se namreč šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V tem primeru je bilo pisanje vročeno strankinemu tedanjemu pooblaščencu.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 39. ZPP člen 163, 163/6, 343, 343/4, 352.
začasna odredba - pravni interes - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - radijska frekvenca
Odločitev o začasni odredbi je vezana na odločitev o glavni stvari, zato se stroški postopka pridržijo za končno odločbo.
Ker je tožena stranka med upravnim sporom odpravila negativno odločbo in ugodila vlogi tožeče stranke, ta nima več pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnjeno začasno odredbo, v kateri je postavila isti zahtevek, kot mu je tožena stranka z novo odločbo ugodila.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - pobotni ugovor - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega predmeta v konkretnem primeru znaša 140.071,09 EUR. K temu znesku ni mogoče prišteti vrednostni pobotnega ugovora, ki ga je uveljavljala tožena stranka. Pobotni ugovor glede vprašanja dovoljenosti revizije deli procesno usodo tožbenega zahtevka. Ker izpodbijani del ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena.
Ker tožba za izpodbijanje pravnih dejanj na sam obstoj terjatve in s tem na predmet sodne poravnave nima nobenega vpliva, (ne)vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj ne sodi v podlago (causo) izpodbijane sodne poravnave. Šlo bi lahko le za neupoštevno zmoto o nagibu (motivu).
OZ člen 51, 54. ZJF člen 50. ZJN-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
dopuščena revizija - oblika pogodbe - obličnost - pisna oblika - konvalidacija - postopek javnega naročanja - proračunski porabniki - forma ad valorem - forma ad probationem
Ker gre tudi v primeru Pogodbe za pogodbo, ki jo je na podlagi postopka javnega naročanja sklenil neposredni proračunski uporabnik (tožena stranka), ni razloga, da bi določbo o obličnosti (pisnosti) pogodbe o oddaji javnega naročila (3. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1) razlagali drugače kot določbo 50. člena ZJF. Zato tudi za obravnavani primer velja, da je bila obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - dokazno breme - pravica do izjave v postopku - prekluzija - priznanje dejstev - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Priznanje dejstev se nanaša na navedbe stranke in ne na njeno zaslišanje. Če stranka, ki je v dokaznem postopku zaslišana, svojih navedb ne potrdi oziroma izpove drugače, to lahko pomeni kvečjemu, da dejstev, ki jih je zatrjevala, ni dokazala. Vendar pa vprašanje, ali je določeno dejstvo dokazano, sodi v dokazno oceno, ta pa v sfero dejanskega stanja, ki ga v reviziji ni več mogoče uspešno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zastopanje - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru znaša 52.007,00 EUR. Ker ta ne dosega praga za direktno revizijo (v gospodarskem sporu), tožeča stranka pa ni izkazala, da bi bila dopuščena, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP).
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo (drugi odstavek 95. člena ZPP). Obvezno zastopanje ne velja le tedaj, ko ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Iz revizije je razvidno, da jo vlagajo vsi tožniki, pooblastila pa so priložena le za 1. in 2. tožnico ter za 6. tožnika. Vrhovno sodišče je zato revizijo 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., in 12. tožnika na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP zavrglo.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 166. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZS člen 114.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - prekinitev postopka - izvršna na nepremičnine - kraj v katerem leži nepremičnina - stečaj dolžnika
Prekinitev postopka ni ovira za odločitev v sporu o pristojnosti, v katerem gre za reševanje vprašanja izvedbe postopka, ki v ničemer ne prizadene pravice strank do izjave, varstvu katere so pravila ZPP o prekinitvi postopka v prvi vrsti namenjena.
Dolžnikova nepremičnina, ki je kot prva navedena v upnikovem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Izola, ki je v skladu s 13. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin spadala v območje občine Izola oziroma v območje sodnega okraja Izola in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu (114. člen Zakona o sodiščih - ZS pred novelo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena novele ZS-H).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002605
ZGD člen 246, 246/1, 258, 258/2, 258/3. ZOR člen 172, 172/1.
povrnitev premoženjske škode - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - odgovornost članov uprave - lastne delnice - pridobitev lastnih delnic - ničnost - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - pobot - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve - pobotni ugovor iz naslova odškodnine - zavrženje revizije
Inštitut odškodninske odgovornosti pravne osebe je umeščen v sistem civilne nepogodbene odškodninske odgovornosti ter se zanj uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, zlasti inštitut odškodninske odgovornosti za ravnanje drugega. Pri odškodninski odgovornosti članov uprave gre namreč za odškodninsko odgovornost v notranjem razmerju (v katerem člani uprave odgovarjajo družbi), za katero se uporabljajo posebna pravila korporacijskega prava (258. člen ZGD), medtem ko gre pri v pobot uveljavljani škodi, ki naj bi nastala zaradi ravnanj tožeče stranke po nezakoniti pridobitvi lastnih delnic, za škodo v zunanjem razmerju (v katerem družba odgovarja tretjim), kar posebej urejajo pravila obligacijskega prava (172. člen takrat veljavnega ZOR). Ravnanja organov pravne osebe so namreč dejanja same pravne osebe.
Ker je 172. člen ZOR določal le posebne predpostavka, na katerih temelji odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo je povzročil njen organ, se ostale predpostavke, na katere je takratni zakon vezal nastanek odškodninske odgovornosti, presojajo po splošnih načelih, kar pomeni, da je do povračila škode upravičen tisti, ki mu je škoda nastala.
Pobotni ugovor je ugovor materialnega prava, ki se nanaša utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer pravozatorni ugovor (ugovor ugasle pravice). To pomeni, da je pravica do plačila sicer nastala, da pa je lahko zaradi zatornega dejstva (pobota) ugasnila, zaradi česar (posledično) se tožbeni zahtevek (kot neutemeljen) zavrne.
OZ člen 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
podjemna pogodba - povrnitev škode - škoda podizvajalca - cesija - škoda zaradi cediranja terjatve - prepoved odstopa terjatve - javna naročila odgovornost investitorja
Ob jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti ali dobavitelji blaga, bi se tožena stranka svoje odgovornosti napram tožeči stranki lahko razbremenila le, če bi se pozanimala, ali je terjatev podizvajalca do cedenta poravnana. Šele v primeru pozitivnega odgovora bi bilo neokrnjeno upravičenje tožeče stranke, da sama terja plačilo za opravljeno delo neposredno od naročnika.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 119.412,11 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena.
dopuščena revizija - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Tožena stranka je zatrjevala obstoj sporazuma, s katerim ji je bil zagotovljen popust. Predložila je sporazum, na katerem je bil tudi tožnikov podpis. S tem je dokazno breme glede zatrjevane nepristnosti podpisa prevalila na tožnika, ki pristnost podpisa izpodbija. On je tako tisti, ki bi moral dokazati, da podpis na sporazumu ni njegov, saj je tožena stranka svoje trditveno in dokazno breme izpolnila že s predložitvijo sporazuma, ki je podpisan s strani obeh pravdnih strank.