TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija zoper I. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje, v zvezi s 4. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, se zavrže.

Reviziji zoper II. do IV. točko izreka sodbe sodišča druge stopnje se ugodi, izpodbijana sodba se v tem delu razveljavi in se zadeva v razveljavljenem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za (novo) končno odločbo.

Inštitut odškodninske odgovornosti pravne osebe je umeščen v sistem civilne nepogodbene odškodninske odgovornosti ter se zanj uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, zlasti inštitut odškodninske odgovornosti za ravnanje drugega. Pri odškodninski odgovornosti članov uprave gre namreč za odškodninsko odgovornost v notranjem razmerju (v katerem člani uprave odgovarjajo družbi), za katero se uporabljajo posebna pravila korporacijskega prava (258. člen ZGD), medtem ko gre pri v pobot uveljavljani škodi, ki naj bi nastala zaradi ravnanj tožeče stranke po nezakoniti pridobitvi lastnih delnic, za škodo v zunanjem razmerju (v katerem družba odgovarja tretjim), kar posebej urejajo pravila obligacijskega prava (172. člen takrat veljavnega ZOR). Ravnanja organov pravne osebe so namreč dejanja same pravne osebe.

Ker je 172. člen ZOR določal le posebne predpostavka, na katerih temelji odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo je povzročil njen organ, se ostale predpostavke, na katere je takratni zakon vezal nastanek odškodninske odgovornosti, presojajo po splošnih načelih, kar pomeni, da je do povračila škode upravičen tisti, ki mu je škoda nastala.

Pobotni ugovor je ugovor materialnega prava, ki se nanaša utemeljenost tožbenega zahtevka, in sicer pravozatorni ugovor (ugovor ugasle pravice). To pomeni, da je pravica do plačila sicer nastala, da pa je lahko zaradi zatornega dejstva (pobota) ugasnila, zaradi česar (posledično) se tožbeni zahtevek (kot neutemeljen) zavrne.