CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004281
ZPP člen 367a. ZPDI člen 11a. ZDR člen 126.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - sodniški pripravnik - plača - vračilo stroškov izobraževanja - temeljne človekove pravice in svoboščine - zavrnitev predloga
Izpodbijana sodba ne odstopa niti od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS niti ne kaže na to, da bi bile z odločitvijo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine oziroma ustavne pravice. Razlogi za dopustitev revizije, ki so navedeni v predlogu, zato niso utemeljeni.
ZJU člen 195, 196. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
vojaška oseba - višji upravni delavec - razporeditev na drugo delovno mesto - zadržanje napredovanj
Glede na določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki velja tudi za delavce na obrambnem področju, da višji upravni delavci ob razporeditvi na drugo delovno mesto pri določitvi količnika za obračun plače ne zadržijo napredovanj na prejšnjem delovnem mestu, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da je tožnik na novi dolžnosti poveljnika upravičen do količnika za obračun plače upoštevaje tudi število napredovanj na prejšnjem delovnem mestu oziroma vojaški dolžnosti.
ZJU člen 16, 16/3, 53. ZDR člen 30, 49. ZTPDR člen 86. ZDR člen 11.
javni zavod - plačilo razlike plače - kolektivna pogodba - način določanja pravic
Sodišče je zmotno presodilo, da je določba ZJU (16. člen) o prepovedi zagotavljanja pravic javnemu uslužbencu v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, neposredno vplivala na veljavnost določbe tožničine pogodbe o zaposlitvi iz leta 2001, s katero je bila tožnici že pred uveljavitvijo ZJU določena višja plača, kot je bila za njeno delovno mesto okvirno določena v kolektivni pogodbi tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004208
ZPP člen 180, 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 171.
odškodninska odgovornost - nezakonita izdaja receptov - regresni zahtevek zoper delavca - ugovor zastaranja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravna podlaga tožbenega zahtevka - prekluzija
Tožencu ni bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, če je nasprotna stranka sodišču ponudila napačno pravno podlago, sodišče pa je pri odločitvi uporabilo drugo. Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, zato sodišče pri sojenju ni vezano na pravno podlago, ki jo ponuja stranka. Sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.
Z ugovorom zastaranja, podanim šele v (prvem) pritožbenem postopku, je toženec prekludiran.
civilna oseba - poklicno delo na obrambnem področju - prenehanje delovnega razmerja - ustrezna strokovna izobrazba - ponarejeno spričevalo
Kot poseben pogoj, ki ga mora izpolnjevati tisti, ki želi poklicno opravljati vojaško službo, je v 2. alinei tretjega odstavka 88. člena ZObr predpisana tudi ustrezna izobrazba. Ta se ne zahteva samo za osebe, ki želijo opravljati vojaško službo (vojake), temveč se na podlagi četrtega odstavka 88. člena ZObr zahteva tudi za tiste, ki želijo kot civilna oseba poklicno opravljati delo v vojski. Zaradi neizpolnjevanja pogoja ustrezne izobrazbe je tudi za civilne osebe kot sankcija določeno prenehanje delovnega razmerja.
ZObr-D člen 26. ZObr člen 63a, 88, 100a. Uredba o vojaških uslužbencih (2003) člen 3, 7.
vojaški uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - ustrezna izobrazba - predložitev ponarejenega spričevala - pravočasnost ugovora - datum prenehanja delovnega razmerja s sodbo sodišča - novela ZObr-D
Nižji vojaški uslužbenci niso enotna kategorija v smislu izobrazbe niti izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v razrede in zasedbo oziroma imenovanje na posamezne formacijske dolžnosti. Šele imenovanje na konkretno formacijsko dolžnost predstavlja podlago za določitev plače in se glede na to dolžnost presoja tudi izpolnjevanje pogoja ustrezne izobrazbe.
Pravno varstvo po določbi 3. odstavka 26. člena ZObr-D zajema le vojake oziroma podčastnike in ne (nižje) vojaške uslužbence.
Zaradi razveljavitve drugostopenjske odločbe tožene stranke ni postal dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika, iz katerega izhaja, da mu delovno razmerje preneha z dokončnostjo tega sklepa. V sporu polne jurisdikcije takšno dokončnost nadomesti pravnomočna sodba sodišča.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (1996) člen 7.
poveljnik - dodatek za vodenje - vodja notranje organizacijske enote - višji upravni delavec - višina dodatka - načelo enakega obravnavanja
Ob izostanku ustreznih kriterijev oziroma meril za presojo o tem, zakaj je tožena stranka za posamezna konkretno primerljiva delovna mesta oziroma dolžnosti v formaciji, ki vključujejo vodenje notranje organizacijske enote, določila dodatek za vodenje, za druge dolžnosti pa ne, in z upoštevanjem načela enakega obravnavanja, sta sodišči druge in prve stopnje utemeljeno presodili, da tožniku dodatek pripada - kljub temu, če v formaciji ni določen.
višja medicinska sestra - razporeditev - delovno mesto - organizacijska enota - statut - soglasje ustanovitelja
Za zakonitost razporeditve je bilo bistveno, da je določeno delovno mesto obstajalo in da so bili zanj predpisani pogoji ter nenazadnje tudi plača in druge pravice in obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004280
ZPP člen 367a, 367b, 367b/3. ZJU člen 5. ZDDO člen 71. ZDR člen 130.
predlog za dopustitev revizije - zaposlitev na veleposlaništvu v tujini - plačilo stroškov prehrane - zavrnitev predloga
Sodišče ni moglo prekršiti pravnega pravila iz 5. člena ZJU oziroma 130. člena ZDR, na katerega se v predlogu za dopustitev revizije sklicuje tožnik, saj to pravilo ne predstavlja pravne podlage v konkretnem primeru. Vprašanja o razmerju med uredbo, izdano na podlagi specialnega zakona (ZZZ), in 71. členom ZDDO tožnik ni postavil. Tudi revizijsko sodišče tega ne more storiti samo (in dopustiti revizije o tem vprašanju), saj je vezano na okvire predloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog - učitelj - zaposlitev novega delavca za nedoločen čas - ugotavljanje presežnega delavca
Tožnica ima prav, da bi lahko šlo za izigravanje zakona, če bi delodajalec brez dejanskih potreb najprej zaposlil novega delavca na določenem delovnem mestu in potem ugotavljal presežke med tem in prej zaposlenimi delavci na tem delovnem mestu.
upravni spor - odprava odločbe - odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - plačilo razlike v plači - pravnomočne odločbe o plači
Tožniku je bila v spornem obdobju plača ves čas obračunavana in izplačevana najmanj v višini oziroma na podlagi vsakokrat pravnomočno določene osnove za obračun plače.
ZObr člen 35, 88, 100a. ZJU člen 5, 154. ZDR člen 75, 83, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
prenehanje delovnega razmerja - pravica do obrambe - obrazložitev sklepa - varnostni zadržek - predložitev ponarejenega spričevala - vojaški policist - varnostno preverjanje oseb
Za uresničitev tožnikove pravice do obrambe bi morala tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja vsebino varnostnega zadržka ustrezno obrazložiti. Ker tega ni storila, se tožnik zoper očitke, ki so se nato v sodnem postopku obravnavali kot razlog za prenehanje delovnega razmerja, ni mogel učinkovito braniti.
medicinska sestra - plačilo razlike v plači - pravnomočno določena obračunska osnova - plačilo za dejansko opravljeno delo
Zgolj na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena s plačilnim razredom ob izdaji mesečnega obračunskega lista, zahtevek za plačilo razlike v plači ni bil utemeljeno zavrnjen. Pravo podlago za obračun in izplačilo plače lahko predstavlja le obračunska osnova, določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma v konkretni pravnomočni odločbi.
Pravno pomembno dejansko stanje glede zakonite oziroma pravnomočne določitve obračunske osnove tožničine plače v dosedanjem postopku ni bilo nerazčiščeno. Pri tem je lahko pomembno tudi, ali je tožnica opravljala enako delo že v času izdaje in vročitve zadnje odločbe o določitvi obračunske osnove plače, tako da bi zatrjevano odstopanje lahko uveljavljala že v pritožbi zoper to odločbo.
ZObr člen 35, 88, 100a. ZJU člen 5, 154. ZDR člen 75. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
V primeru, ko se kot razlog za prenehanje delovnega razmerja očita obstoj varnostnega zadržka, je delavcu pravica do obrambe skladno z določbami 100.a člena ZObr zagotovljena v dvostopenjskem postopku pri delodajalcu, in sicer tudi v obliki pravice do ugovora. Odločilna je vsebinska opredelitev očitkov že v prvostopni odločitvi o odpovedi oziroma prenehanju delovnega razmerja, ki omogoča možnost obrambe. Z neobrazloženo ugotovitvijo, da je pri tožniku podan varnostni zadržek, tožena stranka pravice do obrambe tožniku ni zagotovila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izobrazba - trajajoča kršitev - predložitev ponarejenega spričevala
Tožnica je spričevalo o šolski izobrazbi predložila toženi stranki v letu 1994 oziroma 29. 6. 1995, da gre za lažno spričevalo pa je bila tožena stranka obveščena 13. 11. 2006 oziroma 23. 11. 2006. Ne glede na to, da je predložitev spornega spričevala v vsem tem obdobju vplivala na tožničine pravice iz delovnega razmerja, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je tožnica kršitev storila ob sami predložitvi lažnega spričevala v mesecu decembru leta 1994 oz. 1995. Gre za enkratno kršitev v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poslovni razlog - kriteriji za določanje presežnih delavcev - kolektivna pogodba
Kriteriji, ki jih je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi uporabila tožena stranka, so bili drugačni od kriterijev, določenih v 38. in 39. členu KPVIZ. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila zato nezakonita.
podčastnik - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogoja izobrazbe - predložitev ponarejenega spričevala - pogodba o zaposlitvi za določen čas - priznanje pravic iz delovnega razmerja - novela ZObr-D
Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.
plačilo razlike v plači - določenost plače s pravnomočno odločbo - odprava odredbe Ministrstva za obrambo - odprava škodljivih posledic
Revizijsko sodišče je vezano na pravnomočno odločitev o tem, da je bilo o razporeditvah tožnika in določitvi plače odločeno z dokončnimi odločbami tožene stranke, ki jim tožnik ni ugovarjal. Ker ni uveljavljal sodnega varstva, so odločbe pravnomočne in jih tudi revizijsko sodišče lahko upošteva le kot pravnomočno odločitev o temelju denarnih zahtevkov za plačilo razlike v plači. Tožnik v reviziji ne zatrjuje, da bi v spornem obdobju plačo prejemal v nasprotju s takimi odločbami.