Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da je s službenim vozilom povzročil prometno nesrečo in ob trčenju ni ustavil, ampak je odpeljal naprej. Sodišči druge in prve stopnje sta utemeljeno šteli, da je tožena stranka dokazala, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. V trenutku nesreče tožnik ni bil v službi, bil pa je v uniformi in v službenem vozilu ter se vračal z odprtja policijske postaje, ki se ga je udeležil po nalogu nadrejenega. Od pomočnika komandirja policijske postaje je tudi izven delovnega časa pričakovati ravnanje v skladu s predpisi.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – izbira kandidata – neuspel javni natečaj – že rešeno pravno vprašanje
V primeru, ko do izbire kandidata sploh ni prišlo, kandidat nima položaja neizbranega kandidata in ne pravic, ki jih za tak status daje ZJU. V takšnem primeru (ko nihče od kandidatov ni bil izbran) v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto ni bilo poseženo.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - huda telesna poškodba
Tožena stranka v reviziji neutemeljeno navaja, da predpisi o varstvu pri delu nalagajo oškodovancem dolžnost takojšnjega zdravljenja, najkasneje v roku treh dni po poškodbi, sicer poškodbe ni mogoče šteti za hudo telesno poškodbo. Predpisi o varstvu pri delu ne vsebujejo nobene take določbe. Tudi OZ v zvezi s pravico do odškodnine termina huda telesna poškodba ne navaja, ampak govori o nepremoženjski škodi za telesne in duševne bolečine, strah ter okrnitev ugleda pravne osebe. V civilnem pravu zakon na ta pojem ne veže nobenih pravnih posledic, kot na primer v kazenskem pravu, kjer je huda telesna poškodba eden od znakov kaznivega dejanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – kršitev z znaki kaznivega dejanja - tihotapstvo – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Niti dejstvo, da sodišče ni ugotavljalo nezakonitosti izredne odpovedi zgolj iz formalnih razlogov, in niti dejstvo, da je tožena stranka podredno predlagala razvezo pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so povezani s tožniku očitanimi kršitvami, ki jih sodišče šteje za nedokazane, ne more biti absolutna ovira za odločitev sodišča v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR. Bistvena je zgolj ocena, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče. Pri tem je za delo policista gotovo bistveno, ali mu tožena stranka še lahko zaupa, upoštevaje siceršnja policijska pooblastila in specifičnost dela policista.
Delavec na obrambnem področju nezakonitost prenehanja delovnega razmerja ne more uveljavljati in zahtevati le na splošno, mimo in brez izrecnega izpodbijanja odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja. V tem primeru odločbe o prenehanju delovnega razmerja ostanejo v veljavi in učinkujejo kot pravnomočne odločbe.
plačilo plače - posebni delovni pogoji v vojski - dežurstvo in straža
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času dežurstva in straže ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v vojski, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev, in nadurnim delom, kolikor redno delo opravlja preko polnega delovnega časa. Preostali čas dežurstva oziroma straže, ki lahko predstavlja tako opravljanje posameznih nalog s tega področja, kot je čas pripravljenosti in počitka, pa se obračuna v višini 60 % nadomestila osnovne plače.
ZRPJZ člen 20. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih (1996) člen 7.
poveljnik - dodatek za vodenje - vodja notranje organizacijske enote - višji upravni delavec - višina dodatka
Glede na 7. člen Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih je dodatek za vodenje določen le za delovna mesta tistih vodij notranjih organizacijskih enot, ki nimajo statusa višjega upravnega delavca. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da je vodenje in poveljevanje (v smislu zahtevnosti dela in ne kot dodatek!) očitno vključeno v količnik za določitev osnovne plače le pri tistih dolžnostih (delovnih mestih), na katere so razporejeni delavci s statusom višjega upravnega delavca.
Tožnik je upravičen do dodatka v višini zahtevanih 7 % zato, ker tožena stranka ni dokazala obstoja kriterijev, na podlagi katerih je sicer določila višino tega dodatka, poleg tega pa ima večina vodij notranjih organizacijskih enot pri toženi stranki dodatek v tej višini.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - vojak - podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Iz druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr izhaja, da se pogodba o zaposlitvi „lahko podaljšuje“. Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki tožene stranke ne zavezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.
javni uslužbenec - uprava lokalne skupnosti - vodja notranje organizacijske enote - prenehanje položaja - premestitev zaradi delovnih potreb
Tožnica je zasedala položaj vodje notranje organizacijske enote uprave lokalne skupnosti. Ta položaj ne sodi med taksativno naštete položaje iz drugega odstavka 82. člena ZJU, za katere je predvidena izdaja posebne odločbe o razrešitvi.
Premestitev tožnice je bila res izvedena brez njenega soglasja, vendar le-to niti ni bilo potrebno, saj je šlo za premestitev zaradi delovnih potreb, pri kateri zakon to izrecno dopušča.
ZJU člen 24, 25. ZObr člen 100a. ZDR člen 204, 204/4.
javni uslužbenec - vojak - plača po dejanskem delu - sodno varstvo
Zahtevka tožnikov ne izhajata iz odločb delodajalca o njunih pravicah in obveznostih, pač pa iz dejanskega dela. Tožnika sta s tožbo zahtevala plačilo razlike v plači, do katere je prišlo zaradi tega, ker nista prejemala plače za delo, ki sta ga dejansko opravljala, pač pa sta prejemala plačo za dolžnost, na katero sta bila le formalno razporejena. Takšno denarno terjatev lahko delavec, ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU, uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem na podlagi četrtega odstavka 204. člena ZDR.
ZObr člen 88, 88/3, 88/3-5, 88/7. KZ člen 99, 100.
javni uslužbenec - zaposlitev v slovenski vojski - prenehanje delovnega razmerja - obsodba za kaznivo dejanje - pogojna obsodba - pravna posledica obsodbe - pogoj nekaznovanosti
Neizpolnjevanje pogoja nekaznovanosti pomeni za delavce na obrambnem področju pravno posledico obsodbe iz prvega odstavka 99. člena KZ.
Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanja izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. To velja tudi pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
učitelj - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opustitev obveznosti - trajajoča kršitev - rok za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR in obstoj pogoja iz prvega odstavka 110. člena ZDR že po zakonu narekujeta izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Revidentkina trditev, da ukrep tožene stranke ni sorazmeren s storjenimi kršitvami, je zato neutemeljena.
Rok za podajo izredne odpovedi v primeru opustitve (vpisovanja šolskih ur in ocen v dnevnik) ni začel teči že z dnem, ko je tožnica prvič opustila vpis, ampak najkasneje z dnem, ko je opustitev prenehala. Vse dotlej je namreč kršitev trajala.
ZJU člen 65, 65/5. URS člen 127. ZS člen 106, 106-1, 106-2. ZUS-1 člen 33, 67, 76, 82, 82/2.
odškodnina po ZJU – pravočasnost zahtevka
Stranka, ki želi prejeti odškodnino po petem odstavku 65. člena Zakona o javnih uslužbencih, mora ta zahtevek postaviti že v tožbi, s katero izpodbija upravni akt.
ZDR člen 204. ZObr člen 100a. ZJU člen 5, 24, 25, 88.
javni uslužbenec - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - neposredno sodno varstvo
Ko delavcu na obrambnem področju preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 100.a člena ZObr. Glede na določbe prvega odstavka 88. člena ZObr in 5. člena ZJU je treba uporabiti ZDR in s tem določbo tretjega odstavka 204. člena, po katerem lahko delavec neposredno pred sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe v roku 30 dni.
ZUS-1 člen 4. URS člen 14, 22, 34, 49. ZUNEO člen 3, 22. ZJU 65, 65/6.
neizbira na delovno mesto - odločitev ministra, sprejeta na podlagi politične diskrecije – upravni spor zaradi posega v človekove pravice - diskriminacija
Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena URS) je podana samo v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.
ZJU člen 60, 60/4, 60/5, 65. ZUNEO člen 1, 2, 22. URS člen 14, 22, 49. ZUS-1 člen 76.
neenaka obravnava kandidata – imenovanje na mesto načelnika UE - akt politične diskrecije - natečajna komisija – uradniški svet
Dejstvo, da tožnik ni bil ponovno imenovan na mesto načelnika UE oziroma, da je minister izbral drugega kandidata, po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je bila tožnik neenakopravno obravnavana oziroma diskriminirana. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena URS) je podana samo v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin. Če je bila za načelnico UE izbrana druga kandidatka, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma izbrana kandidatka privilegirana.
Ministrova odločitev je akt politične diskrecije, ki sam po sebi daje ministru pravico do samostojne izbire brez pojasnjevanj izbranemu in drugim kandidatom. Če bi bili za imenovanje položajnih uradnikov poglavitni samo objektivni kriteriji, potem bi imenovanje položajnih uradnikov lahko opravil že uradniški svet, ker pa je v javnem interesu, da se vsakokratna politična volja, izražena na volitvah, manifestira skozi delo vsakokratne vlade, je v pristojnosti ministra, da na podlagi politične diskrecije, ki je izraz vladanja – izvajanje oblasti, izbere položajne uradnike.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega varstva pri delodajalcu ne predstavlja okoliščine, ki pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. ali 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pritožbenemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP in drugim odstavkom 354. člena ZPP omogoča po uradni dolžnosti (brez izrecnega pritožbenega ugovora) razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in zavrženje tožbe.
Postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 ne predstavlja ene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitve, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Delodajalec se učinkom vročitve odpovedi - kot enostranske pisne izjave o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, v katerem navaja, da je „prišlo pomotoma do vročitve izredne odpovedi delovnega razmerja“. Dejstvo, da je tožnica nekaj dni po vročitvi izredne odpovedi še hodila na delo, ne pomeni, da je bil dosežen sporazum strank o prenehanju veljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Če sodišče prve stopnje spregleda ali napačno presodi procesno predpostavko predhodnega notranjega varstva pri delodajalcu, ta kršitev ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi že po uradni dolžnosti, temveč lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.