TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi:

„Sklep tožene stranke, št. 1000-602/2006-1 z dne 9. 10. 2006 in odločba, št. 1000-602/2006-4 z dne 21. 11. 2006, o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, se razveljavita.

Tožena stranka je dolžna zagotoviti tožniku za čas od 24. 11. 2006 do 31. 1. 2007 pravice iz delovnega razmerja na podlagi Pogodbe o zaposlitvi, št. 182-01-33/97 z dne 17. 1. 1997 in mu za ta čas izplačati nadomestilo plače, kot če bi delal, po odvodu davka in prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti neto zneskov, v 8. dneh.

Zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas od 1. 2. 2007 dalje, za vrnitev tožnika na delo in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se zavrne.“

Tožena stranka je dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 956,12 EUR v 8. dneh, sicer za naprej tečejo zakonske zamudne obresti.

Ker pomeni ureditev v 26. členu novele ZObr-D v primerjavi z ureditvijo pogojev za poklicno opravljanje vojaške službe v 88. členu ZObr kasnejši predpis, je potrebno določbe petega odstavka 88. člena ZObr o zahtevani stopnji izobrazbe za vojaka in podčastnika razlagati skupaj s 26. členom ZObr-D. Od uveljavitve te novele s 5. 5. 2004 dalje in tudi na podlagi določb ZObr-UPB1 so pogoj ustrezne izobrazbe za dolžnost podčastnika od navedenega datuma dalje izpolnjevali tudi tisti poklicni pripadniki stalne sestave, ki so bili navedenega dne razporejeni na formacijsko dolžnost podčastnikov, čeprav so imeli končano le IV. stopnjo izobrazbe, oziroma jim zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni mogla biti zakonito odpovedana.