ZJU člen 147, 149, 156, 157, 158. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 31.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - primerljivost delavcev - možnost premestitve
Poslovni razlog lahko obstaja v spremenjeni organizaciji del pri delodajalcu, ki se odloči, da bo neko delovno mesto ukinil, naloge pa razporedil med druge delavce ali ukinil le del nalog in jih prenesel novemu ali novim izvajalcem.
Toženka tožnici ni bila dolžna iskati ali ponujati dela na delovnem mestu z nižjo osnovno plačo. Delodajalec te dolžnosti enostavno nima, saj bi bilo to v nasprotju z izrecno zakonsko določbo zakona.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenci - ukinitev organa - prevzem delavcev na podlagi zakona
Ni v nasprotju z zakonom, če delodajalec po obveznem prevzemu (do katerega je prišlo po zakonu) izpelje reorganizacijo in ugotovi presežek delavcev, ki so potrebni za izvajanje nalog organa oziroma konkretnega delovnega mesta. Obveznost prevzema delavcev ukinjenega organa ne posega v pravico prevzemnika, da v primeru obstoja ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov delavcem, katerih delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno, le-to odpove.
ZUP člen 214, 251, 254. ZJU člen 24, 39, 39/1, 149, 149/1, 149/1-3.
dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije obravnavati kot celoto, mora Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
Revident bi moral v vlogi vodje oddelka za pravne osebe skrbeti za zakonitost delovanja podrejenih delavcev in ne bi smel zahtevati od njih, da v svojih listinah potrdijo resničnost neresničnih dejstev, čeprav so mu taka navodila dali njegovi nadrejeni.
ZSPJS člen 19. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 9.
določitev plačnega razreda - premestitev javnega uslužbenca - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Izraz „premestitev“ v kontekstu določbe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS je potrebno tolmačiti ne le kot premestitev v smislu določb 147. do 152b. člena ZJU, temveč tudi kot „premestitev“ ki se v javnem sektorju, izven državne uprave in samoupravnih lokalnih skupnosti, lahko izvede le z institutom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Določbo drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJUS je potrebno tolmačiti skupaj z določbo prvega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS. Prvi stavek se nanaša na celotni javni sektor in tudi drugega stavka ni mogoče razlagati tako, da se ne nanaša na celotni javni sektor, ampak le na javni sektor v ožjem pomenu besede.
Kolektivna pogodba za javni sektor člen 43, 44, 45. ZObr člen 97.
kolektivni delovni spor - plačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času - vojaki
Predlagatelj v tem sporu ni zatrjeval, da so viški ur nastali ob koncu referenčnega obdobja, temveč znotraj tega obdobja. Prav tako v predlogu ni načenjal vprašanja pravilnosti odrejanja kompenzacije teh ur namesto plačila ali pravilne organizacije delovnega časa v skladu z Direktivo 2003/88, na katero se sklicuje v reviziji. Predmet tega spora ni vprašanje, ali se čas stalne pripravljenosti všteva v delovni čas in ali je zakonsko referenčno obdobje skladno z Direktivo 2003/88. Posledično revizijske navedbe predlagatelja, ki se nanašajo na zgoraj navedena vprašanja presegajo predmet tega spora oziroma so bila že predmet drugih sporov, kot utemeljeno opozarja nasprotni udeleženec v odgovoru na revizijo.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - vojak - kazenska odredba - izpolnjevanje pogojev za opravljanje vojaške službe
Pravnomočna kazenska sodba, izrečena delavcu na obrambnem področju zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in prestajanje daljše zaporne kazni zaradi tega kaznivega dejanja so dejstva, ki upravičujejo uporabo instituta prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1, saj so ta dejstva zakonska ovira za opravljanje del na obrambnem področju, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - upokojitev po ZUJF - odločitev ustavnega sodišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-146/12 z dne 14. 11. 2013 že opravilo presojo ustavnosti 188. člena in 246. člena ZUJF in poleg javnofinančnega ugotovilo obstoj dodatnih ustavno dopustnih ciljev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - začetek teka roka za odpoved - policist
Sodišče je ugotovilo, da se šteje, da je bil z obvestilom službe generalnega direktorja s strani Specializiranega državnega tožilstva RS o vloženi zahtevi za preiskavo zoper tožnico zaradi ravnanj, ki so bila predmet sporne odpovedi, dne 24. 4. 2013 o tožničinih kršitvah, kot razlogu za podajo izredne odpovedi, obveščen tudi generalni direktor Policije, kot pristojna oseba za odločanje o sporni odpovedi. Po ugotovitvah sodišča je bil generalni direktor s tem obvestilom „v celoti seznanjen z očitanimi kršitvami tožnice, ki so imele tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic“.
Taka ugotovitev omogoča presojo, da je od navedene seznanitve z dne 24. 4. 2013 pričel teči tridesetdnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je opredeljen v drugem odstavku 109. člena ZDR-1, tako, da je pred podajo odpovedi v mesecu septembru 2013 že potekel.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006602
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZD člen 35. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 10.
zagovor - pisno opozorilo - odpoved iz krivdnega razloga - svoboda izražanja - vročanje - EKČP - ESČP
Delodajalec izda pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti po prvem odstavku 83. člena ZDR, če oceni da gre za kršitve, zaradi katerih pogodbe o zaposlitvi (še) ni mogoče odpovedati, torej da niso podane okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati. Da je delovno razmerje kljub kršitvi mogoče nadaljevati, je jasno, saj se je prav zato delodajalec odločil za pisno opozorilo in ne za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec zagovora ni dolžan omogočiti, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od njega neupravičeno pričakovati. Ena od takih okoliščin je tudi zdravstveno stanje, ki delavcu onemogoča udeležbo na zagovoru, preložitev pa bi povzročila iztek roka za podajo odpovedi.
Čeprav mora biti varstvo svobode izražanja zagotovljeno tudi na delovnem mestu, je treba upoštevati, da imajo zaposleni do delodajalca tudi dolžnosti: med drugim dolžnost lojalnosti, zadržanosti in diskretnosti. Napad na ugled posameznika z uporabo grobo žaljivih izrazov je v profesionalnem okolju zaradi razdiralnega učinka posebno resna oblika nedostojnega vedenja, ki ima lahko za posledico najstrožje sankcije. Tožnica je bila javna uslužbenka, pisanje se je nanašalo na ravnanja in poslovne odločitve direktorja javne agencije, na porabo proračunskih sredstev in problem transparentnosti delovanja, zato presoja, da jo je vodil zasebni interes, ni logična. Uporabljeni izraz „represivna oblast“ (represivno: nasilno, zastraševalno) objektivno ni žaljiv, saj ne presega meje sprejemljivega. Izjave, da je direktor utrpel škodo v točno določenem znesku, objektivno ni mogoče šteti za škodoželjno in posmehljivo.
V skladu s 3. alinejo drugega odstavka 38. člena ZZ je pristojni organ zavoda dolžan razrešiti direktorja, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi.
Tožnik v zvezi z zaposlitvijo svoje soproge ni ravnal v skladu s predpisi. Tako ni ravnal v skladu z prvim odstavkom 23. člena takrat veljavnega ZDR. Ta je določal, da mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto, pri čemer rok za prijavo ne sme biti krajši od petih dni.
Tožnik je pri sklepanju druge, tretje, četrte in pete pogodbe o zaposlitvi s svojo soprogo ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 183. člena ZUJF, ker pred sklenitvijo teh pogodb ni pridobil soglasja Sveta tožene stranke, prav tako pa tudi ni imel soglasja pristojnega ministra.
Predpis, ki ga je tožnik kršil v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi je določba 38. člena ZIntPK. Ta določa, da mora uradna oseba, ki med izvajanjem službe ali funkcije ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima pa komisijo. Med uradne osebe je glede na razlago tega pojma v 4. členu ZIntPK potrebno šteti tudi ravnatelja javne šole, za nasprotje interesov pa situacijo, ko mora ta odločiti o zaposlitvi svoje soproge.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO
VS3006571
ZZZ-1 člen 8, 8/1, 9, 9/1, 18, 19. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, člen 1, 22, 23.
delavci napoteni na delo v tujino - povrnitev stroškov za nastanitev - veleposlanik - rezidenca - najem rezidence - depozit
Predmet najemne pogodbe, sklenjene med A. najemodajalcem in tožencem kot najemnikom, je bila rezidenca. Iz določb Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in 8. ter 9. člena ZZZ-1 jasno izhaja, da je za zagotovitev prostorov rezidence, kot tudi drugih (poslovnih) prostorov odgovorna tožnica, vključno z njihovimi stroški. Prostori diplomatskega predstavništva predstavljajo tožnico, odražajo njen ugled in se uporabljajo za izvrševanje njenih nalog. Ob dejstvu, da so bili prostori najeti za rezidenco in jih je tožnica kot take tudi uporabljala, je jasno, da s tem povezane stroške nosi tožnica, ne glede na to, kdo je nastopal kot dejanska pogodbena stranka (najemnik), še zlasti ob dejstvu, da je tožnica omogočala veleposlanikom, da pri najemu rezidence lahko nastopajo kot pogodbena stranka.
ZJV člen 68, 68/2, 68/3. ZDR člen 52, 54. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - začasno povečan obseg dela
Ni mogoče slediti stališču, da tožnica začasno odsotne javne uslužbenke ni mogla nadomeščati, ker slednja zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti del na delovnem mestu „višji referent“ ni nikoli opravljala. Ravno zaradi odsotnosti te uslužbenke je bila pogodba o zaposlitvi s tožnico sploh sklenjena. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču, da ni šlo za nadomeščanje, ker naj tožena stranka nadomeščanja ne bi zagotovila v razumnem roku. Presoja, ali sploh in kdaj bo delodajalec nadomestil začasno odsotnega delavca, je v izključni pristojnosti delodajalca.
ZJV člen 24, 35, 39, 149, 149/1, 149/1-3. ZUP člen 214, 251, 254.
dopuščena revizija - premestitev - obrazložitev sklepa o premestitvi - prepis zakonskega razloga
Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS obravnavati kot celoto, mora komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev pogojev za starostno upokojitev - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po ZUJF
Določbe ZUJF pomenijo nov način prenehanja zaposlitve (pogodbe o zaposlitvi) javnega uslužbenca v smislu določb sedme alineje 75. člena ZDR po zakonu samem. Ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev je ob uveljavitvi ZUJF javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi zakona. Delodajalcem je bilo naloženo le, da takim javnim uslužbencem izdajo ustrezen sklep o izpolnitvi pogojev, oziroma da glede na potrebo po zagotovitvi nemotenega delovnega procesa s takim javnim uslužbencem dogovorijo daljše, vendar časovno omejeno, trajanje delovnega razmerja. Tudi v tem primeru torej ni od delodajalcev odvisno, ali bo javnemu uslužbencu iz tega razloga zaposlitev prenehala. Od delodajalca je odvisno le časovno omejeno nadaljevanje trajanja zaposlitve zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa, to je v tem smislu zgolj čas prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedenih določb ZUJF.
ZJU člen 17, 21. ZSPJS člen 48. ZObr člen 40, 40/8, 88, 88/5, 88/5-12. ZSSloV člen 59, 59/2.
vojaki - dodatek za povečan obseg dela - vpliv prevedbe na dodatke - prevedba - Slovenska vojska - formacija
Delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo. Na podlagi zakonske določbe je tožena stranka ob sprejemu nove formacije lahko preverila upravičenost zaposlenih na posameznih formacijskih dolžnostih do dodatkov, ki so jih doslej prejemali (tožena stranka je namreč neprerekano trdila, da tožnici že na samem začetku dodatek ni bil upravičeno priznan). S sklepom Vlade RS so bile samo okvirno določene formacijske dolžnosti, na katerih se ta dodatek priznava. Če je v konkretnem primeru tožena stranka ugotovila, da formacijske dolžnosti, na kateri je bila razporejena tožnica (oziroma bo razporejena po prevedbi), sklep Vlade RS ne pokriva, je lahko dodatek prenehala izplačevati.
javni zavod - razrešitev direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pristojni organ - postopek
Ne Zakon o zavodih ne Statut zavoda (81. člen Statuta) ne določata „zakonitega predlagatelja“, ki bi edini lahko predlagal razrešitev direktorja. Odločitev o tem je avtonomna pristojnost Sveta zavoda, ki jo lahko sprejme tudi brez posebnega predloga. Kdo pa da pobudo za to, ne vpliva na zakonitost odločitve.
Ker Vrhovno sodišče ne ugotavlja obstoja pogojev za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, je predlog v skladu z drugim odstavkom 367c. člena ZPP zavrnilo.