Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih Skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu zmede, ki jo lahko dve znamki ustvarita pri potrošniku glede izvora blaga ali storitev. Upoštevaje celovito presojo verjetnosti zmede je mogoče zaključiti, da je morebitna podobnost znamk zaradi skupnega elementa - besede omega, nevtralizirana z opisanimi vidnimi, fonetičnimi in pomenskimi razlikami.
Obstoj verjetnosti zmede je treba presojati celovito, pri čemer je treba upoštevati vse pomembne dejavnike v zadevi. Primerjava znamk obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku, saj le-ta zaznava znamko kot celoto in ne preizkuša njenih posameznih podrobnosti. Pri tem se predpostavlja, da gre za takega povprečnega potrošnika, ki je dobro obveščen in razumno skrben ter pozoren. Opisana celovita presoja verjetnosti zmede obsega tudi to, da lahko vidne razlike med znamkama nevtralizirajo slušne podobnosti med njima.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu, da je potrošnik v zmedi glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3, 84, 89.URS člen 22.
ZUS-1 - dopustnost revizije - revizija zoper sodbo, s katero je bil odpravljen upravni akt
Ustalilo se je stališče, da je revizija po ZUS-1 dopustna le zoper tiste sodbe, s katerimi je bil postopek odločanja v upravni zadevi zaključen, ne pa tudi, kadar je s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnemu potrošniku.
ZASP člen 3, 3/1, 17, 22, 22/1, 26, 26/1-2, 74, 74/1, 74/2, 146, 147, 147/1, 147/1-1, 147/2, 153, 153/1, 156, 156/2. Pravilnik o javni pribčitvi glasbenih del.
avtorski honorar - javno izvajanje neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - prva objava - javna priobčitev dela - uporaba avtorskega dela - male pravice - splošna tarifa za uporabo avtorskih del
Avtor ima izključno pravico prve objave glasbenega dela in izključno pravico uporabe glasbenega dela v netelesni obliki, to je javna, priobčitev dela z javnim izvajanjem. Objava pomeni, da je avtorsko delo postalo dostopno javnosti, to je, da ga je večje število oseb čutno zaznalo. Prva živa izvedba glasbenega dela pomeni njegovo objavo. Zato prva izvedba ne pomeni, da je glasbeno delo v izvajalskem smislu že objavljeno. Šele po prvi objavi (živi izvedbi) postane avtorsko glasbeno delo že objavljeno in šele nato sme kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic uveljavljati tako imenovane male pravice iz 1. točke prvega odstavka 147. člena ZASP.
Tudi ob nenatančnem pravilniku oziroma tarifi uporabnik ne more uporabljati avtorskih pravic brezplačno. Tarifa se smiselno uporabi tako, da se ugotovi honorar, ki po višini ustreza običajnemu plačilu za javno uporabo glasbenih del.
plačilo avtorskega honorarja - pravna narava terjatve - pravna podlaga tožbenega zahtevka - odškodnina - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist
Zahtevek avtorja filma, da mu televizija plača avtorski honorar v zvezi s predvajanjem filma (s katerim je bilo poseženo v njegove materialne avtorske pravice), predstavlja po svoji vsebini zahtevo, da mu toženka nadomesti korist, ki jo je imela v zvezi s predvajanjem filma.
ZASP člen 5, 7, 8, 9. ZUpr člen 11, 63, 64, 65, 66. Pravilnik o maturi.
avtorsko delo - izključitev avtorskopravnega varstva - izpitne pole - matematične naloge za zaključne in maturitetne izpite - zbirka matematičnih nalog - uradno besedilo z upravnega področja
Izvrševanje nalog vzgoje in izobraževanja spada v upravno področje, saj te naloge izvršujejo na podlagi zakonov in drugih predpisov upravni organi sami, ali preko javnih podjetij in zavodov, z dajanjem koncesij in z drugimi ukrepi, katerih delovanje upravni organi nadzorujejo. Gre za izvrševanje oblastvenih upravičenj, s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljanov in druge družbene zadeve. Matematične naloge za maturitetne izpite za dijake, ki želijo nadaljevati študij na univerzi, so bile izdelane v uradnem postopku. Res niso bile sprejete po določilih ZUP, vendar tega ZASP ne zahteva. Zadošča uraden postopek in postopek v obravnavani zadevi je bil tipičen za nastajanje uradnih besedil z upravnega področja (oblikovanje delovnih skupin, komisija, sklepi komisij).
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - varstvo avtorskih pravic - kolektivno uveljavljanje pravic - uporaba neodrskih glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja
Imetnik gostinskega lokala mora plačevati pogodbeno določeni honorar za izvajanje neodrskih glasbenih del tudi po poteku časa, določenega v pogodbi, če je tudi kasneje predvajal glasbo v enakih okoliščinah.
priznanje besedne znamke - zamenljiva podobnost - pomenska različnost znakov - vizualna in fonetična podobnost znakov
Podobnost (zamenljivost) se presoja s stališča povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Povprečni slovenski potrošnik farmacevtskih proizvodov in zdravil, ki vsebujejo aktivno sestavino za regulacijo kalcija, je pri nakupu tega blaga pozoren, preudaren in osveščen, saj gre za izdelke, ki vplivajo na njegovo zdravje. Poleg tega je treba upoštevati, na kar pravilno opozarja Upravno sodišče, da potrošnikom pri izbiri pomagajo visoko izobraženi strokovnjaki. Zdravila na recept predpiše zdravnik, izda pa farmacevt: farmacevtske proizvode, ki jih je moč dobiti brez recepta, pa v lekarnah ali specializiranih trgovinah prodajajo ustrezno usposobljeni prodajalci s potrebnim znanjem o teh proizvodih. Iz navedenega tudi izhaja, da povprečni potrošnik tega blaga (zaradi njegovih lastnosti - vpliva na zdravje) nameni večjo pozornost pomenu znaka kot pa njegovemu izgledu (vizualnemu vidiku) in zvenu (fonetičnemu vidiku). Pomen znaka gotovo pusti večji vtis. Ob ugotovljeni pomenski različnosti znakov je tako pravilen tudi zaključek, da je vizualna in fonetična podobnost znakov predhodnih znamk in sporne znamke premajhna, da bi lahko sklepali o njihovi zamenljivi podobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS09160
ZPP člen 212, 215, 216, 339, 339/2-14, 377, 384, 384/1.ZIL člen 93, 93/1.
zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do povračila škode - dokazovanje - dokazni standard - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - industrijska lastnina - sodno varstvo pravic - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in med samimi listinami - zmotna uporaba pooblastila sodišču za odločanje po prostem preudarku - kršitev pravic iz registriranega modela
Protispisnost obstaja le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokumente napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen - npr. da dokazujejo, ali da ne dokazujejo določene strankine trditve o dejstvih). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Če je mogoče višino terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, mora sodišče izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in pooblastila iz 216. člena ZPP (prosti preudarek) ne sme uporabiti. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore (212. člen ZPP): prosti preudarek namreč ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke glede zbiranja procesnega gradiva.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari
Toženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
ZASP člen 30, 30/1, 146, 146/4, 147, 147/1-1, 153, 153/3.
avtorsko pravo - varstvo materialnih avtorskih pravic - pravica radiodifuznega oddajanja - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila
Določba tretjega odstavka 153. člena ZASP pri uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, poleg splošne tarife za eksploatacijo, dopušča drugačen dogovor in morebitno posebno tarifo.
Znak nima minimalnega razlikovalnega učinka, ki bi povprečnemu potrošniku omogočil določitev izvora blaga, saj ne vsebuje konkretne, na blago vezane opisne izjave. Gre le za promocijsko formulo, katere namen je pritegniti pozornost tako potencialnih kupcev blaga kot tudi povprečnega potrošnika.
priznanje znamke - angleški jezik - specifični pomen znaka - opisni znaki - zavarovanje opisnega znaka z znamko
Angleški jezik je v Sloveniji prisoten do te mere, da bo povprečni potrošnik razumel tako pomen posameznih delov besednega znaka (besede), ki je opisen, kot tudi njegovo celoto. Dejstvo, da znak nima jasnega specifičnega pomena, ne pomeni, da ni opisen, saj zadostuje, da je eden od njegovih možnih pomen oznaka vrste in lastnosti prijavljenih izdelkov. Opisni znaki ostanejo na voljo vsem in ne le tistim subjektom, ki so uspeli takšen znak zavarovati z znamko, saj ni potrebno, da je opisni znak dejansko v uporabi glede prijavljenega blaga oziroma storitev, temveč zadostuje, da bi lahko bil uporabljen.
znamka - pogoji za priznanje znamke - znak primeren za razlikovanje blaga
Kot znamka se ne more zavarovati znak, ki nima dovolj razlikovalnih elementov. Besedna zveza "rumene strani" je opisovalna za prijavljene proizvode in storitve, zaradi česar znak ni primeren za razlikovanje blaga in storitev v gospodarskem prometu.
Beseda "ETIS" prijavljenemu znaku ne daje posebne in zahtevane razlikovalnosti, da bi bilo znak mogoče zavarovati z znamko. Povprečni potrošnik bi namreč opisno besedilo "elektronski Telefonski imenik Slovenije" povezal s prvim delom prijavljenega znaka "ETIS", posledično pa bi znak sprejemal kot informacijo o točno določeni vrsti blaga oziroma storitvi. Pojem povprečnega potrošnika v zakonu ni opredeljen. Vendar pa gre za pojem v pravni normi, ki ga poznamo iz vsakdanjega življenja in ki ga sodniku ni treba zapolniti. Pojem povprečnega potrošnika v obravnavanem primeru torej ni nedoločen. Ustreza pojmu povprečnega uporabnika slovenskega telefonskega imenika in kot tak ne potrebuje dodatne vsebine.
Izbris registriranih znamk je vezan na predpostavke, ki pa iz tretjega odstavka 6. bis člena Pariške konvencije za varstvo indistrijske lastnine sploh niso razvidne, in je zato prvi del navedene norme konvencije nemogoče uporabiti. Povsem nejasno je tudi, katera znamka je zlonamerna, in je zato tudi tisti del norme, ki se nanaša na uporabo zlonamernih znamk z znakom Zvezda, nemogoče uporabiti. Ker je tožena stranka imetnik pravic iz znamk, njena uporaba pravic pač tudi ne more biti zlonamerna, saj je v celoti skladna s pravom.
ZOR člen 608, 609, 623.ZASP člen 5, 5/2-9, 10, 39, 39/4, 99.
ugovor neizpolnitve - jamčevanje za stvarne napake - pogodba o naročilu avtorskega dela - navodila naročnika
Ugovor naročnika, da je arhitekt naredil idejno rešitev v nasprotju z dogovorom in izdelal nekaj drugega, ni ugovor stvarne napake, marveč ugovor neizpolnitve.