ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 83, 83/4, 89. ZASP člen 146, 146/1, 162, 162/2, 162a.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije – posredovanje poslovne dokumentacije – sklep procesnega vodstva - ni upravni akt
Sklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Revizija po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker revident nima pravnega interesa za revizijo. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o pravilnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 83, 83/4. ZASP člen 162a, 162a/1, 162a/5.
upravni spor - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - predložitev poslovne dokumentacije - sklep procesnega vodstva - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Sklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
dopuščena revizija - blagovna znamka - ničnost - tridimenzionalna znamka - oblika blaga kot znamka - razlikovalni učinek - model - dokazno breme
Prvi odstavek 42. člena ZIL-1 izrecno določa, da se sme kot znamka registrirati kakršen koli znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati, med njimi tudi tridimenzionalne podobe, vključno z obliko blaga ali njihove embalaže. Odgovor na zastavljeno vprašanje torej jasno izhaja že iz zakona: oblika blaga, torej proizvod sam po sebi, je lahko predmet zaščite s tridimenzionalno znamko.
Merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znakov so načeloma sicer res enaka merilom, ki se uporabljajo za presojo razlikovalnega učinka drugih kategorij znakov, vendar pa je treba v okviru uporabe teh meril pri tridimenzionalnih znakih, ki imajo videz proizvoda ali embalaže, upoštevati, da jih povprečni potrošnik zaznava drugače od besednih ali figurativnih znakov, ki so neodvisni od podobe proizvodov, ki jih označujejo. Povprečni potrošnik namreč oblike proizvoda običajno ne zaznava kot indikator izvora blaga. Takó jo zazna le takrat, ko se videz proizvoda bistveno razlikuje od standarda ali navad v sektorju.
Presoja razlikovalnega učinka oblike proizvoda je namreč mogoča le, če je proizvod (s svojimi zatrjevanimi razlikovalnimi značilnostmi) postavljen ob bok primerljivim proizvodom in v kontekst dojemanja relevantne skupine potrošnikov.
ZASP člen 157a, 157a/7, 157c, 157c/6, 157d, 157d/4. ZUP člen 6, 14, 222. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 64/4. URS člen 14, 22, 23.
stroški postopka - dolžina postopka - udeležba članov Sveta - ponovna obravnava - zastaranje odmere
Vrhovno sodišče tako ponovno poudarja, da izpodbijani sklep tožena stranka nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ne pojasnjuje (natančno) razlogov za tako dolgo odločanje o tarifi in potrebnosti odmerjenih stroškov, poleg tega pa v predloženih upravnih spisih (še vedno) ni listin, ki bi izkazovale potrebnost vseh stroškov. Glede na to je Vrhovno sodišče zato ponovno ugotovilo, da v postopku z izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost odločitve.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018713
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZASP člen 3, 3/2, 130, 130/1.
dopuščena revizija - varstvo avtorske pravice - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - fonogram, izdan v komercialne namene - pravica do nadomestila
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002988
ZASP člen 5, 21, 21/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - avtorsko pravo - varstvo avtorske pravice - koncept televizijske (TV) oddaje - avtorsko delo - kršitev avtorske pravice
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je tožničin koncept TV oddaje avtorsko delo v smislu 5. člena ZASP,
- ali kopiranje elementov, ki sami po sebi ne uživajo avtorske zaščite, pa kombinacija teh elementov kot celota predstavlja avtorsko delo, predstavlja kršitev materialnih avtorskih pravic takšnega dela v smislu drugega odstavka 21. člena ZASP.
varstvo blagovne znamke - cigarete - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - verjetnost zmede v javnosti
Kljub upoštevani nadpovprečni pozornosti potrošnika, ob ugotovljeni podobnosti primerjanih znakov (upoštevaje njun celotni vtis) obstaja verjetnost zmede. Pritrditi gre namreč stališču Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in sodišča prve stopnje, da bi bil tudi nadpovprečno pozoren potrošnik ob pojavu novih cigaret s prevladujočim besednim elementom „PRESTIGE“ lahko zaveden in bi zmotno menil, da gre za nov izdelek ali novo izdajo izdelka podjetja, ki daje na trg izdelke pod že obstoječo znamko „PRESTIGE“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002941
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - varstvo intelektualne lastnine - sprožitev spora o pristojnosti po uradni dolžnosti - predhoden preizkus tožbe - avtorskim sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - denarno nadomestilo - izključna krajevna pristojnost
V fazi, ki ne sodi več v fazo predhodnega preizkusa tožbe, bi sodišče lahko spor o krajevni pristojnosti uspešno sprožilo le še na ugovor, ki bi ga tožena stranka podala v smislu prvega odstavka 22. člena ZPP, a slednja tega ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002940
ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - varstvo intelektualne lastnine - avtorskim sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - denarno nadomestilo - izključna krajevna pristojnost
Z določbo drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (ZS) je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
dopuščena revizija - avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - računalniški program - posest nedovoljenega primerka računalniškega programa - nedovoljen primerek - uporaba računalniškega programa
ZASP ne vsebuje definicije »nedovoljenega primerka«, vendar pa je pri opredelitvi pojma mogoče izhajati iz namena posebnega varstva iz 116. člena ZASP, ki je v učinkovitem preprečevanju računalniškega piratstva. Sankcioniranje same posesti primerka programa, pridobljenega brez pravne podlage, namreč imetnikom avtorskih pravic olajšuje uveljavljanje njihovih pravic, saj ni relevantno, na kakšen način, od koga, za kakšno protivrednost in za kakšen namen je posestnik (nezakonito) prišel do nedovoljenega primerka.
Toženka je računalniški program oziroma licenco za njegovo uporabo pridobila na podlagi najemne pogodbe, torej ni šlo za nezakonit (»piratski«) primerek.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-1, 83/2-3. ZASP člen 162.
dovoljenost revizije - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - konkretizacija zelo hudih posledic - posledice niso posledice izpodbijanega akta - zelo hude posledice niso izkazane - obrazložitev neenotnosti sodne prakse - zavrženje dela revizije
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker v izpodbijanem sklepu obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja.
Revident s splošnimi in neizkazanimi navedbami zelo hudih posledic ni izkazal. Posledice, na katere se sklicuje v zvezi z morebitnim negotovim dejstvom (odvzemom dovoljenja), niso neposredna posledica izpodbijanega akta, navedbe v zvezi z oklenjenim ugledom pa so splošne in neizkazane in kot take ne morejo utemeljevati obstoja zelo hudih posledic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00000121
ZPP člen 367a, 367a, 367c, 367c/3. ZASP-B člen 26. ZASP člen 156, 157, 157f. - člen 4.
dopuščena revizija - male avtorske pravice - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZAS
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o podlagi za določitev nadomestila za pravico radiodifuznega oddajanja in njegovi višini.
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 160, 160/1, 162, 162/1, 162.a, 162. a/1. ZUP člen 279, 279/1-1. ZS člen 99, 101.
dovoljena revizija - nadzor nad opravljanjem dejavnosti kolektivne organizacije - obseg nadzora - odločitev v zadevi iz sodne pristojnosti - ničnost upravnega akta
Ob odsotnosti konkretnih zakonskih določb je torej treba šteti, da je Uradu RS za intelektualno lastnino pridržan le splošni nadzor nad zakonitostjo izvajanja nalog kolektivne organizacije v smislu nadzora v javnem interesu, ki se izrazi v ukrepih, s katerimi je stranki naložena javnopravna obveznost - uskladitev delovanja z ZASP. Na to ne more imeti nikakršnega vpliva dejstvo, da se na kršitev istih določb ZASP poleg nadzornega organa lahko sklicuje tudi imetnik pravic. Iz tega izvirajoče zahteve, ki jih postavljata kolektivni organizaciji, imajo namreč bistveno različna temelja - prve izvirajo iz oblastvenega razmerja med tožnikom in toženko, ki je vzpostavljeno z upravnim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti, ki ga kolektivni organizaciji izda toženka, druge pa iz prirejenega mandatnega razmerja med tožnikom in imetnikom pravic. Taka delitev nadzora, pri kateri je za zahtevke posameznega člana pristojno sodišče, je sprejeta tudi v pravni teoriji.
Za obravnavani primer je zato ključno, da splošnost zakonskih določb ne pomeni neomejenih pooblastil za nadzor in ukrepanje. Še zlasti to velja, ko pride do trka z nedvomnimi pristojnostmi drugih državnih organov, v konkretnem primeru sodišč. V obravnavani zadevi je zato toženka, ki je brez izrecnega pooblastila v ZASP tožniku naložila denarno obveznost, ki naj jo izpolni tretji (upravičeni) osebi, odločila v zadevi iz sodne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002857
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadomestilo za javno priobčitev komercialnih fonogramov - izključna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost
Iz ugovora dolžnice (toženke) je razvidno, da tožnica kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta.
dovoljena revizija - znamka - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost znakov - verjetnost zmede na trgu - razlikovani učinek - opisovalni značaj znaka - izpodbijanje veljavnosti predhodno registrirane znamke
ZIL-1 ne vsebuje posebnih določb, ki bi Uradu in sodišču znotraj nacionalnega ugovornega postopka zoper registracijo nacionalne znamke omogočale odvzem varstva predhodno registrirani znamki. Zato je treba mutatis mutandis sprejeti stališče Sodišča EU, da je prejšnji znamki v tem postopku treba priznati določeno stopnjo razlikovalnega značaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002832
ZPP člen 158, 367a, 374, 384, 385, 391. ZIL-1 člen 77.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotnost sodne prakse - odstop od sodne prakse - plačilo stroškov postopka - pomembno pravno vprašanje - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Čeprav Vrhovna državna tožilka navaja, da izpodbijani sklep odstopa od sodne prakse višjih sodišč, to ne drži. Iz citirane sodne prakse namreč ne izhaja, da bi bile te odločitve vezane na primerljivo situacijo iz izpodbijanega sklepa. Zato odstop od sodne prakse višjih sodišč ni izkazan. Pa tudi sicer iz postavljenega vprašanja ne izhaja njegova pomembnost za razvoj prava preko sodne prakse, saj je dilema razlage „izpolnitve zahtevka“ pri uporabi 158. člena ZPP po sami naravi stvari vezana na okoliščine posamezne zadeve, kar je razvidno tudi iz predlaganega vprašanja. Zato tudi odgovor na postavljeno vprašanje ni pomemben za razvoj prava preko sodne prakse, saj je uporaba 158. člena ZPP v tem primeru ozko zamejena z umikom tožbe iz razloga odpovedi pravici iz a. točke 77. člena ZIL-1.
Ker pogoj objektivne koristi iz prvega odstavka 367.a člena ZPP ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
ZASP člen 81, 81/1, 130, 130/1, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
povrnitev škode - odgovornost države - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev - tarifa za uporabo fonogramov - potrditev tarife po Uradu RS za intelektualno lastnino
Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je tožena stranka brez vsakega pravnega temelja zadrževala potrditev tarife. Nekdanja določba drugega odstavka 153. člena ZASP, po kateri je kolektivna organizacija predložila splošne tarife v odobritev URSIL-u, ni pomenila, da mora URSIL odobriti vsako predloženo tarifo, pač pa šele potem, ko presodi njeno primernost. Ker so uporabniki fonogramov dolžni po določbi prvega odstavka 130. člena ZASP plačevati „primerno“ nadomestilo, je morala presoja URSIL vsebovati tudi oceno o zneskovni primernosti tarife. Ne drži torej, da URSIL ne bi smel odlašati s potrditvijo splošne tarife tožeče stranke. Sam je ni mogel določiti, lahko pa je dajal pripombe na predloženo tarifo, dokler ne bi bila ustrezno popravljena.
avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenja
Sama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP.
URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico.
ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom pravic na fonogramih v vmesnem obdobju, ko ni bilo kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila, omogočeno tudi njeno individualno uveljavljanje.