CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002581
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2, 121a. ZICPES člen 74, 74/1, 75, 76. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 2, 2/1a.
Sodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek tožeče stranke za uničenje spornega blaga (ki mu tožena stranka ni ugovarjala), je zato utemeljen.
Vprašanje stroškov skladiščenja in manipulacije z zaseženim blagom nima neposredne povezave s samo kršitvijo, namen sodnega varstva po 121. členu ZIL-1 pa je predvsem v prenehanju kršitve pravice in vzpostavitvi stanja pred kršitvijo. Odločitev sodišča druge stopnje, da je zahtevek za naložitev stroškov skladiščenja blaga in manipulacije z zadržanim blagom toženi stranki materialnopravno neutemeljen, je tako pravilna.
ZASP člen 130, 156, 157, 158, 168. OZ člen 131, 158, 190. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
dopuščena revizija - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - tarifa - civilna kazen - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek
Dopuščena revizija:
- ali pravno podlago za uveljavljanje nadomestila za javno predvajanje fonogramov
predstavljajo določbe o neupravičeni pridobitvi oziroma ali imajo ti zahtevki (lahko tudi) odškodninski temelj,
- kaj (Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 ali Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005) predstavlja podlago za odmero višine nadomestila za javno predvajanje fonogramov in s tem osnovo za odmero civilne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0016877
ZPP člen 25. ZS člen 103. ZPP člen 32, 32/2-6.
spor o pristojnosti – spor iz avtorskih pravic – stvarna pristojnost
V sporih iz avtorskih pravic je ne glede na vrednost spornega predmeta po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče. V skladu z drugim odstavkom 103. člena ZS je za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5, 32/6. ZASP člen 162, 162/2.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - izročitev dokumentacije
Tožnik ni konkretno navedel, razkritje katerih podatkov bi lahko vodilo v nastanek težko popravljive škode (konkretneje omenja le osebne prejemke fizičnih oseb, ki za tožnika opravljajo dejavnost in neopredeljene poslovne podatke odvetnikov), niti ni konkretno navedel, zakaj meni, da tožena stranka osebnih podatkov ne bi varovala v skladu z zakonom torej, da bi sploh lahko prišlo do situacij, iz katerih bi izvirali morebitni odškodninski zahtevki zoper njega. Ob tem je treba poudariti, da mora tožena stranka tudi v postopku nadzora nad delovanjem tožnika s podatki iz predložene dokumentacije ravnati skladno z veljavno zakonodajo (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ, Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1 in drugi), ki varuje pred razkritjem posamezne kategorije varovanih podatkov.
Vsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Da bi bil tak predhodni preizkus tožbe opravljen, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za vsebinsko odločanje v obravnavanem primeru, še zlasti glede na to, da je pritožnik kot primarni tožbeni predlog predlagal, da sodišče prve stopnje izreče izpodbijani sklep tožene stranke za ničen, mora še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti tudi to presojo oziroma zlasti, ali ni z izpodbijanim sklepom, ki naj bi ga tožena stranka izdala v okviru svojih nadzorstvenih pristojnosti, odločila o zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002520
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - sorodne pravice - spor iz sorodnih pravic nadomestilo - pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – izključna krajevna pristojnost – stvarna pristojnost
Vprašanje stvarne in krajevne pristojnosti v sporu iz sorodnih pravic - tožeča stranka kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov.
Po določbi četrtega odstavka 120. člena ZIL-1 se šteje, da imetnik uporablja znamko, če se ta uporablja z njegovim soglasjem ali če jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaščena. Ni dvoma, da nosi imetnik znamke dokazno breme tudi v takem primeru. Zatrjevati in dokazati mora, da je soglašal, da znamko uporablja druga oseba in jo ta tudi dejansko uporablja. S tem je odgovorjeno na prvo dopuščeno vprašanje. Dodati pa je treba, da sodišče ni vezano na izvor trditev ali dokazov. Tako ene kot druge upošteva tudi tedaj, če jih ni prispevala prav tista stranka, ki nosi (trditveno in) dokazno breme.
Trditve, ki jih nasprotna stranka ne zanika, štejejo za priznane. V obsegu, v katerem je tožeča stranka zatrjevala, da uporablja sporne znamke, je treba šteti to dejstvo po povedanem za priznano. S tem je odgovorjeno na drugo vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena.
ZIL-1 člen 119, 119/1, 119/1-a. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje države članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 13.
V primeru, ko se slaba vera prijavitelja znamke nanaša le na nekatero blago, za katerega je zahteval registracijo znamke, se blagovna znamka lahko izbriše le za to blago (ne pa tudi za blago, glede katerega prijavitelj ni ravnal v slabi veri).
Kljub napačnemu materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje glede avtomatičnega raztezanja slabe vere prijavitelja na celotno blago, ki ga pokriva prijavljena znamka, pa je odločitev o izbrisu znamke tožene stranke v celoti v konkretnem primeru pravilna. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je tožena stranka znak registrirala z izključnim namenom, da se prepreči njegovo nadaljnjo uporabo tožeči stranki. Ugotovili sta, da tožeča stranka sama ni imela namena tržiti izdelkov s tem znakom. Zgolj to, da je tožeča stranka uporabljala znak le za otroške računalnike, še ne pomeni, da tožena stranka ne more biti v slabi veri glede registracije znamke za celotno blago, ki ga znamka pokriva.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS4002459
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102, 267. URS člen 36, 37. ZPomK-1 člen 3, 3-1, 9, 15, 15/3, 36, 36/5, 37, 37/1, 37/2, 54, 56, 57, 59, 61. ZDU-1 člen 23, 24. ZS člen 83, 113a. ZASP člen 147, 147/1-1, 153, 153/1. ZUP člen 215, 223, 223/1. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - društvo - pojem podjetja - narava dejavnosti pravnega subjekta in uporaba pravil o varstvu konkurence - upravljanje avtorskih pravic - organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic kot podjetje - trg kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del - obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del - netransparentnost pravil - retroaktivna določitev pravil - avtorski honorarji - kriteriji za višine avtorskega honorarja - delitev avtorskih honorarjev po pondirani dejanski uporabi - delitev članov kolektivne organizacije na redne in izredne - javnost delovanja organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic - vplivi na trgovanje med državami članicami - ukrepi za odpravo kršitev - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - pouk o pravnem sredstvu - neodvisnost Urada za varstvo konkurence - skladnost postopka sodnega varstva po Zakonu o omejevanju konkurence z Ustavo - upravni postopek - pravica do obrambe v postopku - procesni roki
Ker ima stranka postopka po oceni Ustavnega sodišča zadostne možnosti, da se opredeli do vseh upoštevnih vidikov zadeve, kar implicira, da je 45-dnevni rok iz petega odstavka 36. člena ZPOmK-1 zadosten za pripravo učinkovite obrambe, je treba ugotoviti, da je Urad z določitvijo 45-dnevnega roka za izjavo o povzetku relevantnih dejstev ravnal v skladu z zakonsko določbo in ni kršil določb postopka.
V skladu z določbo 1. točke 3. člena ZPOmK-1 je podjetje subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Zato dejstvo, da je tožnik organiziran kot društvo, ni relevantno za presojo o tem, ali je podjetje v smislu konkurenčnega prava.
Ni relevantno niti dejstvo, da tožnikova dejavnost kot taka ni pridobitne narave. Za presojo, da je tožnik kot organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic podjetje v smislu konkurenčnega prava, je namreč odločilno, da kot subjekt, ki mu je zaupano upravljanje avtorskih pravic, sodeluje v trgovinski menjavi med imetniki materialnih avtorskih pravic na eni strani in uporabniki avtorskih del na drugi strani ter se tako ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.
Določba 5. člena Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe, ki določa pristojnosti nacionalnih organov za varstvo konkurence pri uporabi sedanjih 101. in 102. člena PDEU, med odločbami, ki jih pri uporabi evropskega antitrusta izdajajo nacionalni organi za varstvo konkurence, navaja odločbe, ki zahtevajo odpravo kršitve (prva alineja prvega odstavka 5. člena Uredbe 1/2003). Med te sodijo tudi s 3. točko izreka izpodbijane odločbe naloženi ukrepi. Zato ne drži tožbeni očitek, da Urad v Uredbi 1/2003 ni imel pravne podlage za ukrepe iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe.
Ukrep iz drugega odstavka 37. člena ZPOmK-1 je učinkovit, če se odpravi kršitev in njene posledice. V tožnikovem primeru, ko se mu očita zloraba prevladujočega položaja na trgu kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del, je namen tega ukrepa zagotoviti, da bo tožnik razdeljeval zbrana sredstva med avtorje na način, ki ne bo izkrivljal konkurence med njimi. Strukturni ukrep tako odpravlja izkrivljanje konkurence med avtorji.
To, da ZPOmK-1 tožniku izrečenega ukrepa izrecno ne navaja, ni pravno pomembno, saj seznam ukrepov v drugem odstavku 37. člena ZPOmK-1 ni izčrpen, temveč so ukrepi navedeni zgolj primeroma. Z istimi argumenti, s katerimi tožnik nasprotuje izrečenemu ukrepu, bi bilo mogoče nasprotovati tudi ukrepom, ki jih ZPOmK-1 primeroma navaja kot možni strukturni ukrep. Tako bi se lahko podjetje, ki je organizirano kot delniška družba, branilo, da ne more izvršiti naloženega mu ukrepa odprodaje dejavnosti, ker mora to odločitev sprejeti skupščina delničarjev. Jasno pa je, da s tem ne more uspeti. Določbe konkurenčnega prava in v tem smislu tudi z izpodbijano odločbo tožniku naloženi ukrepi so del kogentnega prava, ki se mu mora naslovnik odločbe podrediti.
Iz določb ZASP ne izhaja zahteva po razlikovanju med člani, ki imajo glasovalno pravico na skupščini, in člani, ki te pravice nimajo.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pravo znamk - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - znamka opisni znaki - razlikovalni učinek - angleški jezik
Za vprašanje razlikovalnega učinka in opisnosti znaka „REHAB“ ni bistven dejanski pomen te besede oziroma znaka, ampak vprašanje, kako povprečni slovenski potrošnik dojame ta znak.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS3005949
ZPILDR člen 5, 6, 7, 8, 9, 19. ZIL-1 člen 10, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca – industrijska lastnina - službeni izum - kršitev tajnosti izuma – protipravnost – škoda - vmesna sodba
Ker prekoračitev roka za prevzem službenega izuma ni protipravno ravnanje, da bi zatrjevana kršitev tajnosti izuma kakorkoli vplivala na njegovo patentabilnost pa ni ugotovljeno (posebej tudi ne, da ga ne bi mogel zaščiti tožnik, in da je to sploh imel namen storiti), manjka tudi ugotovitev, kakšna škoda naj bi tožniku nastala. Ugotovitev, da zadošča že možnost nastanka škode, ne pomeni zadostne podlage za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti. Z vmesno sodbo mora sodišče povsem jasno ugotoviti obstoj škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002329
ZPP člen 367a, 367a/1. ZIL-1 člen 119, 119/3, 120. Uredba Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti člen 110.
dopuščena revizija - blagovna znamka - izbris znamke - prepoved uporabe znaka - pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki je potrdilo zavrnitev tožbenega zahtevka za izbris slovenske nacionalne znamke na podlagi predhodne znamke Skupnosti tožeče stranke zgolj na podlagi nedokazane uporabe te znamke Skupnosti na slovenskem trgu, in se pri tem sklicevalo na tretji odstavek 119. člena v zvezi s 120. členom ZIL-1?
- ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko se je sklicevalo na 110. člen Uredbe Sveta (ES) 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0016214
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 377.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic - zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo (objektivno) kumuliral dva premoženjska nedenarna zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih, pa tudi pravnih podlagah. Opredelitev zgolj skupne vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZPP člen 385, 387, 391. OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 21, 81, 146, 147, 148, 153.
avtorsko pravo – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – male glasbene pravice – avtorski honorar in nadomestilo – neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve – obstoj pogodbe o uporabi avtorskih del – kršitev avtorskih pravic – zmotna uporaba materialnega prava – zahteva za varstvo zakonitosti
ZASP predvideva prenos neizključnih avtorskih pravic oziroma podelitev dovoljenj uporabnikom za uporabo avtorskih del (1. točka 146. člena ZASP). Ob prenosu avtorskih pravic je predvideno plačilo avtorskega honorarja (81. člen ZASP), ki je za male glasbene pravice dogovorjeno s Pravilnikom (153. člen ZASP). Šele v tem primeru (ob pisnem prenosu avtorskih pravic) je predvideno mesečno plačilo avtorskega honorarja, ki po svoji naravi predstavlja občasno terjatev. Ker pa med pravdnima strankama ni bila dogovorjena uporaba avtorskih del, je toženec kršil določila ZASP in avtorske pravice, ki jih ščiti tožnik, zato je temelj tožbenega zahtevka v določbah OZ o neupravičeni obogatitvi (198. člen OZ), zaradi česar velja splošni petletni zastaralni rok.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002321
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZPP člen 29. ZIL-1 člen 6, 71, 75, 75/1, 111 - 116, 119 - 121.
pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost – blagovna znamka - imetništvo znamke – spor o imetništvu znamke – mednarodna znamka – prijava znamke
Spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja so spori, o katerih odloča sodišče splošne pristojnosti, to je Okrožno sodišče v Ljubljani, na podlagi vloženih tožb na ugotovitev ničnosti patenta, modela in
znamke, na izpodbijanje pravice do patenta oziroma modela in znamke, na izbris znamke, na razveljavitev znamke zaradi neuporabe ter upravni spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo patentov, modelov in znamk, o katerih odloča Upravno sodišče RS.
Določbo 62. člena ZMZPP je treba v delu, ki se nanaša na pogoj, da je prijava vložena v RS, razlagati na način, da je slovensko sodišče izključno pristojno za sojenje v zadevi, če je bila prijava za pridobitev pravice industrijske lastnine vložena v RS oziroma tudi, če se po mednarodni pogodbi šteje, da je bila pravica registrirana v RS.
Za znamke velja, da je šele njihova uporaba (in ne zgolj njihov zatrjevani obstoj oziroma veljavnost na določenem teritoriju) v gospodarskem prometu tista okoliščina, ki ustvarja
sklop premoženjskih pravic, ki izvirajo iz njih. Z
ato ni b
istveno, ali so znamke vpisane v slovenski register znamk ampak, ali so se znamke v RS uporabljale v gospodarskem prometu.
Ker gre v primeru določbe 103. člena ZS za določbo organizacijske narave, je to določbo mogoče uporabiti le v primerih, ko je za odločanje o sporu primarno podana pristojnost slovenskega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002281
ZIL-1 člen 47, 121. ZP člen 7, 180, 212.
trditveno breme - razpravno načelo - sklepčnost tožbe - znamka - tožba za prepoved uporabe znamke - odprava nesklepčnosti tožbi
Vrhovno sodišče uvodoma opozarja na temeljno pravilo o trditvenem bremenu strank. Edini način, da dejstva najdejo pot v dejansko podlago sodbe, je prek navedb strank, v skladu s 7., 180. in 212. členom ZPP. Pri tem pa dodaja, da se v sporih v zvezi z znaki razlikovanja navedbe strank po sami naravi stvari dopolnjujejo z grafičnimi dokazi (slikami, fotografijami), s tem, da pravna narava grafičnih prikazov ni zgolj v dokazovanju trditev strank, temveč tudi v dopolnjevanju same trditvene podlage. Zato priloga s slikami kot grafična primerjava primerljivosti znakov ustrezno dopolnjuje relevantne tožbene navedbe, vezane na prikaz grafične nedistinktivnosti. Ker materialnopravno kritično presojo o enakosti oziroma podobnosti znakov (enega, zaščitenega z znamko, in drugega, ki posega v znamko) opravi sodišče samo, so še posebej pomembni ustrezni grafični prikazi s slikami, ki po svoji pravni naravi tvorijo tako del trditvene podlage kot predstavljajo tudi ustrezen dokaz o resničnosti zatrjevanih dejstev.
Ker se sklepčnost nanaša na vsebinski, materialnopravno vidik tožbe, je namreč individualizacija presplošnih tožbenih navedb mogoča tudi preko aktivnega ravnanja tožene stranke. Z odgovorom na tožbo (v katerem je oporekala tožbenemu opisu obstoja kršitvenega ravnanja) je namreč tožena stranka v bistvenem dopolnila in tudi konkretizirala pomanjkljive tožbene navedbe, česar pa pritožbeno sodišče pri presoji o nesklepčnosti spornega tožbenega predloga ni upoštevalo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002223
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/3, 75, 81.
avtorsko pravo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela – prenos materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - prenos materialnih avtorskih pravic na predelavi avtorskega dela – obseg prenosa – razlaga spornih pogodbenih določil – aktivna legitimacija
S predelavo nastane novo, samostojno avtorsko delo (prvi odstavek 7. člena ZASP), ki je nedeljiva celota. Na njem predelovalec uživa iste izključne pravice kot avtor prvotnega dela. To velja tako za osebnostna upravičenja avtorja (moralne avtorske pravice) kakor tudi za pravice nadaljnjega izkoriščanja predelanega avtorskega dela (morebitnega prenosa v uporabo). Vendar je predelovalec pri slednjem vedno vezan na obseg privolitve originalnega avtorja; kajti z izkoriščanjem novega dela (predelave) se sočasno uporablja tudi originalno delo. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
avtorske pravice - kolektivno varstvo avtorskih pravic – uveljavljanje avtorskih pravic – povrnitev škode – aktivna legitimacija v odškodninskem sporu
Varstvo avtorskih pravic pojmovno vzeto nedvomno obsega tudi uveljavljanje pravic, ki gredo avtorjem in drugim imetnikom pravic v primerih, ko je pravica kršena, torej uveljavljanje nadomestnih pravic, kakršna je pravica do povrnitve morebitne škode, ki pri tem nastane. Ni videti razumnega dvoma, da ne bi enako veljalo tudi v primerih, ko je zatrjevano, da je bilo zaradi opuščene zakonske dolžnosti kolektivnemu avtorju onemogočeno uveljavljanje avtorskih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002242
ZPP člen 67. ZS člen 103, 103/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - generalna delegacija – spor zaradi varstva avtorske pravice
V obravnavanem primeru gre za spor iz avtorske pravice, ki sodi v krog pravic intelektualne lastnine. Razlog smotrnosti, ki utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je v primeru generalne delegacije že zakonsko predviden. Zato Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predložitvenega sodišča, da tehten razlog za delegacijo pristojnosti v obravnavanem primeru pomeni že okoliščina, da bo preostanek postopka vodilo in v zadevi odločilo sodišče, ki je specializirano za reševanje tovrstnih sporov.