ZZZDR člen 92, 92/1, 92/2. DZ člen 122, 123. URS člen 155, 155/1.
začetek teka prekluzivnega roka - ugotovitev očetovstva
Kot začetek teka rokov iz 122. in 123. člena Družinskega zakonika (DZ) je potrebno upoštevati 15. 4. 2019, ko je bil uveljavljen DZ, ki je ta zakonski prekluzivni rok v pravni red Republike Slovenije zopet uvedel.
OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 9, 62, 62/2, 118, 202. ZPP člen 325, 326, 327.
obstoj delovnega razmerja - dejanski delodajalec - poslovni model - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - datum prenehanja delovnega razmerja - reparacijski zahtevek - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine - delna razveljavitev sodbe
Pogodbeno razmerje tožnika z A., d. o. o. je bilo z nezakonitim poslovnim modelom zlorabljeno, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila toženka tožnikov dejanski delodajalec (tako tudi revizijsko sodišče v sodbi in sklepu VIII Ips 10/2022) in je pravilno razsodilo, da je toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo.
V postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, kdaj je na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku delovno razmerje pri A., d. o. o. prenehalo. Do tega datuma namreč tožnik glede na vse obrazloženo od toženke ne more uspešno uveljavljati obstoja delovnega razmerja, prijave v obvezna zavarovanja in vpisa delovne dobe v matično evidenco ZPIZ, saj so te pravice vezane na delovno razmerje tožnika pri A., d. o. o.
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - presoja dejanskega stanja - krivda - malomarnost
Zato očitek, ki izhaja iz izreka napadene sodbe, da se je obdolženi zavedal, da lahko stori očitano mu dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ne vzdrži, kot to pravilno zaključuje tudi sodišče prve stopnje.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - potrošnik - pogoji za dovolitev odloga
V primeru obstoja posebno upravičenih razlogov iz 3. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ določa manj stroge pogoje za odlog izvršbe, tudi v zvezi s samo vložitvijo tožbe in izkazovanjem samih pogojev. Z namenom izkazovanja verjetnosti uspeha v pravdi dolžniku ni treba priložiti dokazov, ki jih navaja v tožbi, izvršilnemu sodišču pa seveda tudi ni treba izvajati v tožbi predlaganih dokazov. Za dopustitev odloga v času, ko je dolžnik potrošnik že vložil tožbo v pravdnem postopku, se ne upoštevajo merila iz veljavnega prvega odstavka 71. člena zakona, po katerih mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Namesto tega se odlog dolžniku potrošniku dovoli vedno, kadar je vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zadostuje zatrjevanje dolžnika, da je pravni posel iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neveljaven, sodišče pa izvršbe ne odloži le, če iz dolžnikovih trditev očitno izhaja, da nima možnosti za uspeh. Sodišče prve stopnje se tako ni bilo dolžno opredeljevati do upnikovih dolžnici nasprotujočih navedb iz odgovora na predlog za odlog izvršbe, saj se bo upnik imel možnost izjaviti v pravdnem postopku. Iz navedenih razlogov pa ZIZ določa, da pravdno sodišče obravnava zadevo, kot je obravnavana, kot prednostno zadevo brez odlašanja. Zaradi varstva upnika je namreč določeno, da mora pravdno sodišče postopek v zvezi s tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja, podobno kot zakon že določa za pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Zoper odločbo sodišča druge stopnje je dopustna pritožba le, kadar to nastopa kot sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.
postopek zavarovanja - začasna odredba - stroški - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - odgovor na ugovor - obrazložena vloga - ločenost izvršilnega in pravdnega postopka
Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezensko stanje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - nedokazane trditve - neizkaz upravičenih razlogov - zavrnitev predloga za podaljšanje roka
Tožnik ni dokazal svojih trditev o tem, da zaradi zdravstvenih težav svoje vloge ni mogel pravočasno dopolniti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso podani opravičeni razlogi za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069261
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/2. OZ člen 179, 180, 299, 299/2. ZPP člen 357.
tožba na plačilo odškodnine - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna in krivdna odgovornost voznika motornega vozila - soprispevek - prometna nesreča - prometna nesreča s smrtnim izidom - motorno vozilo in pešec - potrebna skrbnost - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - primerljiva zadeva iz sodne prakse - čustvena navezanost - prekoračitev tožbenega zahtevka - tek zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine starima staršema ni pogoj, da bi morala opravljati vlogo staršev v odnosu do umrlega vnuka ali da bi prevzela skrb za skupno gospodinjstvo. Prvo sodišče je podrobno utemeljilo, kako tesno sta bila stara starša povezana z vnukom. Ugotovljena dejstva tudi po oceni pritožbenega sodišča vodijo do zaključka, da je med njimi obstajala enako močna čustvena povezanost, kot jo je običajno videti med ožjimi družinskimi člani iz 180. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00068625
ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-2. OZ člen 112.
načelo vestnosti in poštenja - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - anuiteta - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pojasnilna dolžnost banke - aleatornost pogodbe - razveza pogodbe - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - nepošten pogodbeni pogoj - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ničnost kreditne pogodbe - poštenost pogodbene stranke - spremenjene okoliščine - konverzija
Krediti z valutno klavzulo po svoji vsebini niso nepošteni. Okoliščina, da kreditojemalec nosi valutno tveganje, ki ni omejeno, banka pa valutnega tveganja nima, ne pomeni, da je v trenutku sklenitve kreditne pogodbe z valutno klavzulo podano znatno neravnotežje. Takšna razporeditev tveganj je po naravi stvari posledica dovoljene aleatorne vsebine kreditne pogodbe z valutno klavzulo. Ob pravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti okoliščina, da je izpolnitev obveznosti v izrazito potrošnikovo škodo, ne more vzpostaviti nepoštenosti (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 8/2022). Pravilno izpolnjena toženkina pojasnilna dolžnost pomeni, da je toženka ob sklepanju kreditne pogodbe ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in da toženki ni mogoče očitati nepoštenega ravnanja.
Ker je toženka pravilno izpolnila pojasnilno dolžnost, se tožnika ne bi mogla uspešno sklicevati na to, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v njuno škodo, ker je uresničitev tveganja v škodo kreditojemalca utemeljena posledica aleatornosti kreditne pogodbe z valutno klavzulo, na kar je glede na pravilno izpolnjeno pojasnilno dolžnost banke kreditojemalec lahko računal. Toženka je posredovala tožnikoma vsa potrebna pojasnila, v okviru katerih sta bila tudi opozorjena, da lahko pride do znatne depreciacije domače valute in s tem do znatnih negativnih ekonomskih posledic, ki bi jih morda težko nosila, zato se tožnika ne bi mogla sklicevati niti na to, da teh posledic utemeljeno nista pričakovala v tako velikem obsegu.
Glede na aleatorno naravo kreditne pogodbe z valutno klavzulo bi morala tožnika že ob sklenitvi pogodbe računati z možnostjo večje spremembe tečaja, zato se ne moreta sklicevati na spremenjene okoliščine. Enako velja za uveljavljano gospodarsko krizo kot spremenjeno okoliščino. Tožnika sta imela možnost, da bi že po prvi večji apreciaciji CHF (več let pred januarjem 2015, ko je prišlo do velikega znižanja tečaja EUR zaradi ukrepa švicarske centralne banke) v skladu s kreditno pogodbo uveljavljala konverzijo kredita (ki je pomenila obliko zavarovanja pred nadaljnjim valutnim tveganjem v preostali dobi odplačevanja kredita), a se zanjo nista odločila. Tožnika glede na to nista izkazala predpostavk za uveljavljanje spremenjenih okoliščin po 112. členu OZ.
ZD člen 29, 31. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
najem kredita za drugega - plačilo zavarovalne premije za življenjsko zavarovanje - darilo dediču - vštevanje darila - slamnati posel - prepričljiva dokazna ocena - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - razlogi o odločilnih dejstvih - nekonkretizirane pritožbene navedbe - načelo proste presoje dokazov
Tako kreditna pogodba kot tudi zavarovanje sta bila le formalno sklenjena na ime zapustnice, dejansko pa ju je odplačeval toženec. Zapustnica s kreditom in z zavarovanjem ni imela ničesar, le »posodila« je svoje ime, ker je bil toženec v tistem času kreditno nesposoben.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo vsa pomembna pravnorelevantna dejstva in na podlagi izvedenega dokaznega postopka utemeljeno prišlo do prepričanja, da obravnavanega denarnega zneska za nakup stanovanja oz. samega stanovanja ni mogoče šteti kot zapustničino darilo tožencu.
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2. ZIZ člen 272, 272/2-2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - dokapitalizacija - vplačilo poslovnega vložka
Glede na to, da že izdana začasna odredba preprečuje toženi stranki izplačilo poslovnega deleža družbi A. A., potem ni nevarnosti, da bi ji tožena stranka prenakazala vplačana sredstva družbenikov po izpodbijanem sklepu skupščine.
Če bi sodišče izdalo začasno odredbo, družbeniki ne bi dokapitalizirali tožene stranke in ne bi sanirali protipravnega stanja po drugem odstavku 502. členom ZGD-1 ter slabega ekonomskega stanja.
Glede na to, da bo po izpodbijanem sklepu skupščine ostala višina osnovnega kapitala enaka kot pred prenehanjem deleža A. A., bo tožnik ohranil svoje glasove 0,5217 % tudi, če ne bo vplačal vložka, kar bi bilo isto v primeru izdaje začasne odredbe. Za toženo stranko bi z izdajo začasne odredbe nastala hujša posledica kot za tožnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba
Tožnica v pritožbi ne uveljavlja, da bi predlog za izvršbo dopolnila tako, kot izhaja iz pozivnega sklepa, že v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve pravdnemu sodišču.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - pomanjkanje pravnega interesa - rok za dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe v roku - navedba napačne opravilne številke - pravočasna dopolnitev tožbe - več spisov - manjkajoča listina v spisu - napaka pri poslovanju sodne pisarne - zavrženje tožbe - nevložitev pritožbe
Tožeča stranka ni zamudila roka za dopolnitev tožbe. Njena vloga je bila pravočasna, v predmetni spis pa ni bila vložena takoj po prejemu zaradi napake sodne pisarne. Glede na to niso bile izpolnjene predpostavke za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, katerega bi moralo prvo sodišče zavreči kot nedovoljenega, saj tožnica zanj ni imela pravnega interesa. Varstvo svojih pravic bi morala uveljavljati s pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe, česar pa ni storila.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-5, 12/2-7. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 137, 137/1.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - posledice nedopolnitve vloge - vročitev odločbe po pooblaščencu
Pritožba ne izpodbija ključne ugotovitve sodišča prve stopnje, da nepopolna vloga tožnikov za taksno oprostitev v postavljenem dvakrat podaljšanjem roku ni bila dopolnjena. Priznava, da določenih izjav strank, ki so potrebne za popolno vlogo za taksno oprostitev, ne more nadomestiti ne pooblaščenec ne tretja oseba. Iz podatkov spisa in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da obravnavani predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ni vseboval niti lastnoročnega podpisa tožnikov in njunih družinskih članov niti drugih obveznih sestavin, ki jih določa drugi odstavek 12. člena ZST-1. Zmotno je torej pritožbeno prepričanje, da bi manjkajoče podatke in izjave lahko pridobilo sodišče po uradni dolžnosti ali neposredno od tožnikov. Za pridobivanje podatkov iz javnih evidenc sodišče ni imelo ustrezno podpisane privolitve strank.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke v višini 1.796,80 EUR ni dokazana, saj iz predloženega računa ni razvidno od katerih računov vtožuje zamudne obresti, niti zapadlost, niti plačilo le-teh in tudi ne stopnjo zamudnih obresti, kar pa tožeča stranka tudi v svojih vlogah ni navedla. Trditveno in dokazno breme pa je na tožeči stranki (7. in 212. člen ZPP). Z dokazno oceno prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068429
KZ-1 člen 262, 262/2.. ZKP člen 380, 380/1, 392.
kaznivo dejanje dajanja podkupnine - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpovedba priče
Pritožbeno sodišče pripominja, da je predmet tega kazenskega postopka občutljivo, medijsko odmevno uradniško korupcijsko dejanje iz skupine kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, ki obravnavanega procesnega udeleženca negativno stigmatizira tako v zasebnem, kot poklicnem življenju, pa tudi v odnosu do okolice, še posebej volivcev, ki so mu na županskih volitvah zaupali svoj glas. Prav zato je jasna, natančna in nedvoumna opredelitev prvostopenjskega sodišča, kako presoja verodostojnost edine neposredne obremenilne priče in protislovnih dokazov sploh, bistvenega pomena. Po navedenem je zagovornikovo uveljavljanje izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeno, zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo. To je storilo po določilu prvega odstavka 392. člena ZKP in prvem odstavku 380. člena ZKP, saj meni, da je treba odrediti novo glavno obravnavo in dokazni postopek dopolniti še v smeri natančnejše ugotovitve kraja, časa in načina storitve obdolženemu očitanega koruptivnega kaznivega dejanja, torej meritorno relevantnih okoliščin, ki zaradi predstavljenih razhajanj pred sodiščem prve stopnje niso bile zanesljivo ugotovljene oziroma vsaj ne na stopnji pričakovane gotovosti in zanesljivosti.
Na kršitev predkupne pravice zakonitih predkupnih upravičencev, kakšna je pritožnica, zemljiško knjižno sodišče ne pazi. Skladno z določbami ZZK-1 so namreč ovira za vpis le zakonite predkupne pravice, ki so določene v javnem interesu (38. člen Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1)
Zaznamba delitvenega postopka, ki je vpisana pri nepremičninah, glede kateri teče postopek, ni ovira za predlagani vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069095
ZIZ člen 29a, 270, 270/1, 270/2. ZFPPIPP člen 34, 35, 42, 44.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - narok za glavno obravnavo - zaslišanje prič na glavni obravnavi - pravica do izjave - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - negativni kapital - insolventnost - domneva insolventnosti - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - razpolaganje s premoženjem - časovna oddaljenost dogodkov - neenako obravnavanje upnikov - prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo - zaznamba vrstnega reda - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Večinska sodna praksa je sicer res zavzela stališče, da zgolj redno razpolaganje s premoženjem še ne zadošča za obstoj subjektivne nevarnosti, prav tako ne dejstvo, da je dolžnik v slabem finančnem stanju. Je pa zaslediti tudi primere, kjer sodna praksa subjektivno nevarnost razlaga širše, glede na okoliščine konkretnega primera in v kontekstu vsega dolžnikovega ravnanja.
Ker tožnica vloge v danem roku ni prevedene vrnila sodišču, niti ni uveljavljala brezplačne pravne pomoč, je lahko sodišče vlogo kot nerazumljivo le zavrglo.