zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - bipolarna afektivna motnja - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje lastnega zdravja
V izpodbijanem sklepu je tudi ugotovljeno, da pritožnik zaradi bolezenskega doživljanja ni zmožen oblikovati svoje volje o zdravljenju in da z odklanjanjem terapije tvega utrditev bolezni in trajno poslabšanje zmožnosti funkcioniranja in udejstvovanja v življenju. Zagotavljanje v pritožbi, da je avto posodil prijatelju in ga ne namerava več voziti, je v nasprotju s tem, kar je pritožnik povedal pred sodiščem prve stopnje, namreč da se je s prijateljem dogovoril, da bo dopolnil znanje vožnje. Ob nedvoumnem mnenju izvedenke, da v stanju, v kakršnem je pritožnik, udeležba v prometu ni dovoljena, in ugotovitvi v sklepu, da pod vplivom bolezenskega doživljanja ni zmožen obvladovati svojega ravnanja, je prepričljivo sklepanje, da je v primeru nezadržanja tveganje za udeležbo v prometu realno. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da zadržanje ni potrebno zaradi preprečitve ogrožanja življenja in zdravja sebe in drugih. Pravilno pa je tudi sklepanje sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje tudi z odklanjanjem predpisane terapije.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - pavšalne navedbe - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - posebni varovalni ukrepi
Ker udeleženka v pritožbi posebej izpostavlja tudi to, da je bil v teku zdravljenja uporabljen poseben varovalni ukrep (telesno oviranje s pasovi - glej tretji odstavek 29. člena ZDZdr), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zakonske pristojnosti, da bi dovoljevalo ali preverjalo utemeljenost uporabe takega ukrepa nima. Ta se namreč odredi praviloma s strani zdravnika zaradi omogočanja zdravljenja ali zaradi odprave oziroma obvladovanj nevarnega ravnanja osebe, če so izpolnjeni še drugi zakonski pogoji; nadzor nad odreditvijo in izvedbo pa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. Izvedbo takega nadzora lahko na podlagi osmega odstavka 29. člena ZDZdr predlaga tudi udeleženka. Pritožbeno sodišče tudi nima nobene zakonske podlage za to, da bi odločalo o tem, kateri zdravniki sodelujejo pri zdravljenju in kateri ne.
napoved zahteve za sodno varstvo - razširitev obtožbe - izrek odločbe o prekršku - obrazložitev odločitve - konkretiziranost opisa prekrška - izjava - seznanitev z očitki - nerazumljivost izreka odločbe - meje uradnega preizkusa izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava procesnih kršitev - zakonitost odločbe - izrek opomina - stek prekrškov - ekskulpacijski razlog - dokazno breme - pravna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločitev o stroških postopka - sprememba odločbe na drugi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog
S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00089328
OZ člen 636, 649, 660, 662, 662/1, 663, 663/1, 663/3. ZVPot člen 37a, 37b, 38, 38/2. ZPP člen 335, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 350, 350/2. Posebne gradbene uzance (1977) člen 104
odgovornost izvajalca za solidnost gradbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - garancija - možnost preizkusa sodbe - pojem protispisnosti - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - jamčevalni rok - gradbena pogodba - varstvo potrošnikov - posebne gradbene uzance - pravočasno obvestilo o napaki - skrite napake - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenec ustrezne stroke - pravočasnost vložitve tožbe - jamčevalni zahtevek - razbremenitev odgovornosti za napake - pravilna uporaba materialnega prava - sanacija - stroški odprave napak - potrebni stroški - kršitev načela kontradiktornosti postopka - tek zakonskih zamudnih obresti - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Odgovornost za solidnost gradbe, kot jo uveljavljata tožnika v tožbi, je predpisana v prvem odstavku 662. členu OZ. Gre za posebno odgovornost, ki se nanaša na napake, ki zadevajo solidnost objekta. OZ sicer pojma napake v solidnosti gradnje ne opredeljuje, vendar pa je 104. člen v času gradnje veljavnih PGU v zvezi s tem uporabljal izraz pomanjkljivosti (napake) objekta glede njegove trdnosti in varnosti.
Pri odgovornosti za solidnost gradnje, je za obvestilo (notifikacijo) napake predviden daljši, šestmesečni rok (prvi odstavek 663. člena OZ) in ne znaša en mesec, kot je to določeno na splošno pri podjemni pogodbi v 634. členu OZ. Ker pa gre v tem primeru za pogodbo med potrošnikom in izvajalcem rok za obvestilo o drugih napakah, ki ne vplivajo na solidnost gradbe, znaša dva meseca od odkritja napake, saj je treba uporabiti ZVPot kot specialnejši predpis (37.a in 37.b člen v zvezi z drugim odstavkom 38. člena ZVPot).
Nadaljnji pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za solidnost gradbe je, da mora vzrok za napako v gradbi izvirati iz sfere izvajalca. V zvezi s slednjo velja domneva, da vzrok izvira iz izvajalčeve sfere, izvajalec pa lahko to domnevo izpodbije, če dokaže, da vzrok ne izvira iz njegove sfere. Samo na tak način se izvajalec lahko razbremeni odgovornosti za napako v solidnosti gradnje.
Med stroške odprave napak spadajo namreč vsi stroški, ki so potrebni, da je opravljen posel povsem pridobil lastnosti, ki bi jih moral imeti glede na predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je izvajalec/podjemnik, ki za napako odgovarja, zavezal opraviti s sklenitvijo gradbene/podjemne pogodbe z naročnikom.
sodna taksa za postopek na prvi stopnji - naknadno plačilo sodne takse - nezakoniti sklep - preuranjen sklep - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zmožnost plačila sodnih taks - plačilni nalog
Sodišče prve stopnje je spregledalo peti odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče naloži plačilo takse iz četrtega odstavka tega člena s plačilnim nalogom. Ta določba je odpravila dilemo, ki se je pojavljala v praksi sodišč glede vprašanja, na kakšen način naloži sodišče v plačilo sodne takse po 15. členu ZST-1. Pred uveljavitvijo novele ZST-1D, ki se uporablja od 12. 2. 2022 dalje, je bilo t. i. naknadno plačilo sodne takse po četrtem odstavku 15. člena mogoče naložiti tako s plačilnim nalogom kot sklepom.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pogodba o naročilu (mandat) - obligacija prizadevanja - uporabno dovoljenje - pridobitev uporabnega dovoljenja - oprava storitev - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - dolžna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - celovita dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da toženčeva (mandatarjeva) storitvena obveznost predstavlja obligacijo prizadevanja, iz katere izhaja pravica do plačila za njegov trud, nevezano na končni uspeh oziroma rezultat njegovega delovanja. Pravilno je tolmačilo glavni namen sodelovanja pravdnih strank: tj. toženčeve aktivnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja.
URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZKolT člen 11, 28.
kolektivna tožba - postopek za oceno ustavnosti zakona - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - uporaba neveljavnega zakona - obrazloženost sklepa
Neutemeljen je očitek, da je sodišče prekinilo postopek zaradi presoje ustavnosti določb, ki jih v postopku ne bo moglo uporabiti. Stališče sodišča prve stopnje o protiustavnosti je usmerjeno v zakonsko ureditev, po kateri o reprezentativnosti upravičenega vlagatelja odloča sodišče. Gre za določbi 28. člena ZKolT, v kateri je med pogoji za odobritev kolektivne tožbe določeno izpolnjevanje pogojev glede reprezentativnosti tožeče stranke, in 11. člena ZKolT, ki za postopek s kolektivno tožbo določa smiselno in subsidiarno uporabo ZPP. Ti dve določbi sta bili vsebovani že v prvotnem zakonu (ZKolT 2017) in sta po uveljavitvi ZKolT-A ostali nespremenjeni. Sodišču prve stopnje se zato v izreku izpodbijanega sklepa ni bilo treba omejiti na ZKolT 2017.
pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker je torej pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča izključena po samem zakonu, je sodišče prve stopnje pritožbo oškodovanega A. A. utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
ureditev razmerij med starši in otroki - preživninska obveznost - mladoletni otroci - višina preživnine za otroka - ocena potreb - posplošenost navedb stranke - pravica do izjave v postopku - nepravilno vabljenje na sodišče - neodziv vabilu za narok - porazdelitev preživninskega bremena
Nasprotni udeleženec se neuspešno zavzema za drugačno razumevanje njegovih plačilnih list. Očitki, da se postavke "dodatki - potni stroški" ne bi smelo upoštevati, niso prepričljivi. Ta postavka je po višini najvišja in nasprotni udeleženec ni prepričljivo izkazal, da je namenjena le kritju stroškov na potovanju. Tudi v primeru, če bi bilo to res, je odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena pravilna. Nasprotni udeleženec ima z otroki le malo stikov, večinoma po lastni želji. To pomeni, da sta oba otroka večji del v oskrbi matere, zato je pravilna odločitev, da ta nosi 40 % njihovih potreb, nasprotni udeleženec pa 60 %.
SPZ člen 33, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZOEE člen 143. ZPP člen 155, 155/1
motenje posesti - sodno varstvo posesti - sklep o motenju posesti - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - odklop električne energije - razvezana zakonca - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode - izjemen primer - protipravnost ravnanja - protipravno in samovoljno ravnanje - opustitev - vzpostavitev prejšnjega stanja - izvršljivost - odločitev o stroških postopka - potrebnost stroškov
Protipravno sta motila posest tožnikov na stanovanjski hiši oba toženca. Prvi toženec kot nekdanji lastnik hiše s tem, ko je odstopil od pogodbe o dobavi elektrike. Druga toženka kot nova lastnica pa s tem, ko nato ni sklenila nove pogodbe o dobavi. Oba toženca sta vedela, da v hiši živijo tožniki (otroka in razvezana žena toženca), ki jim bo operater zaradi sosledja teh ravnanj odklopil elektriko.
Življenje družini v domu brez elektrike onemogoča normalno zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb, ker ne morejo kuhati, zaradi nedelovanja hladilnih naprav se jim kvarijo živila in nujno potrebna biološka zdravila, nimajo tople vode in ne ogrevanja, ne morejo do interneta, ne spremljati radia in televizije, ne polniti telefona. Grozijo jim torej težko popravljive posledice za njihovo telesno in duševno integriteto, kar upravičuje ureditveno začasno odredbo s priklopom na elektriko.
omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - izvajanje starševske skrbi - presoja dejanskega stanja
V sodni praksi ESČP je ustaljeno stališče, da si morajo pristojni državni organi s sprejetjem vseh nujnih in primernih ukrepov, ki jih je mogoče od njih razumno pričakovati, prizadevati za to, da se lahko družina ponovno združi; v tem okviru zlasti ne smejo ovirati stikov med biološkimi starši in otrokom, poleg tega morajo staršem nuditi druge oblike pomoči (razne oblike svetovanj in socialne pomoči, družinske terapije ipd.). To pomeni, da so posegi v družinsko življenje z odreditvijo družinskih terapij dopustni, saj predstavljajo izpolnjevanje pozitivnih obveznosti države pri zagotavljanju pravice do družinskega življenja, zlasti da ne pride do pretrganja stikov. Tako odrejeni ukrepi imajo tudi podlago v zakonu, to je v tretjem odstavku 171. člena DZ, ki v primeru ogroženosti mladoletnega otroka sodišču omogoča, da lahko glede na okoliščine primera odloči, da CSD opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in določi tudi način tega nadzora. Sodna praksa tolmači, da lahko sodišče v okviru določanja načina nadzora CSD nad izvajanjem starševske skrbi določi, da CSD staršem pomaga, da v primeru otrokove ogroženosti napake odpravijo in izboljšajo kakovost varstva in vzgoje otrok, temveč lahko določi, da CSD staršem svetuje tudi dodatno izobraževanje ali usposabljanje za starševstvo, če oceni da je to potrebno, na primer vključitev v družinsko terapijo.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi še pojasnjuje, da predlagateljice k vključitvi v družinsko terapijo ni mogoče prisiliti, saj sklep po tretjem odstavku 171. člena DZ, s katerim se izreče ukrep nadzora nad izvajanjem starševske skrbi, ni izvršilni naslov (kar pomeni, da predlagateljice z vložitvijo predloga za izvršbo in z izrekanjem denarnih kaznih po 226. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju ni mogoče prisiliti k vključitvi v družinsko terapijo), temveč je sankcija za nespoštovanja izrečenega ukrepa trajnejšega značaja ta, da ima sodišče možnost izreči strožji ukrep trajnejšega značaja.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - primernost skrbnika - razrešitev skrbnika
Sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, ter da sta bila skrbnika oba starša.
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3. ZKP člen 372, 372-5, 394, 394/1.
odločba o kazenski sankciji - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kazen zapora - pravilo asperacije - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
S tem, ko je za prvo kaznivo dejanje tatvine določilo kazen štiri mesece zapora, za drugo pa en mesec zapora, nato pa izreklo kazen tri mesece zapora, je namreč izrečena enotna kazen nižja od posamezne (konkretno prve) določene kazni. S tem je podana kršitev materialnega prava po peti točki 372. člena ZKP, ki jo mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) in je narekovala poseg v izrek o kazenski sankciji.
postopek po ZPND - ukrep po zpnd - nasilje v družini
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je šlo med predlagatelji in nasprotnim udeležencem za "konfliktno situacijo bivših partnerjev brez elementov nasilja" in pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila v obravnavanem primeru navedena meja prekoračena (razlogi v točki 11 obrazložitve).
ZNP-1 člen 31, 31/2, 33, 33/1, 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravočasna pritožba - napačen pravni pouk - vsebinska presoja - obravnavanje pritožbe - postopek po uradni dolžnosti - pogoji za začetek postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00089262
OZ člen 352, 352/1, 360. ZPP člen 337, 337/1
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - pritožbena novota - splošno znana dejstva - epidemija - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - pretrganje zastaranja - odprava disciplinske odločbe - obstoj protipravnosti
Zatrjevati je treba tudi splošno znana dejstva, ker sme sodišče skladno z razpravnim načelom upoštevati le tisto, kar je zatrjevala ena ali druga stranka. Tožnik bi moral na prvi stopnji zatrjevati konkretna življenjska dejstva, ki se prilegajo kateremu od abstraktnih dejanskih stanov zadržanja zastaranja.
Na tek zastaralnega roka ne vpliva odločitev o protipravnosti oziroma pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je najprej ugotovilo, kdaj je tožnik lahko uveljavljal svojo odškodninsko terjatev in kot začetka teka zastaralnega roka ni štelo datuma pravnomočnosti sodb, s katerima sta bila sklepa o disciplinski sankciji razveljavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089299
ZVPot člen 23, 24. OZ člen 87
kredit v CHF - ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - razlaga prava EU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pojasnilna dolžnost banke - razlogi za ničnost - valutna klavzula v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - neenotna sodna praksa - nepošten pogodbeni pogoj - retroaktivna uporaba zakona - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - banka - profesionalna skrbnost - graja dokazne ocene - pavšalnost navedb - trditveno breme - nesklepčnost - pobot terjatev
Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da so zmotne tožnikove navedbe na zadnji strani pritožbe, da ni dolžan izvesti pobota svoje terjatve z nasprotno terjatvijo nasprotne stranke in da torej lahko terja celoten znesek kredita, kolikor ga je odplačal toženki. Četudi je bila pogodba nična, je tožnik (najmanj) glavnico moral vrniti, zato (vsaj) s prejemom glavnice toženka ni prejela nečesa, do česar ne bi bila upravičena. Drugačno razlogovanje je izrazito neracionalno, v nasprotju z načelom procesne ekonomije in v nasprotju z načelom poštene uporabe procesnih pravic.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti člen 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 152, 267. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 12, 28. Evropska socialna listina (1995) člen 5, 6. ZRSin člen 6, 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 10. URS člen 14, 76, 156. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost sindikata - članstvo v sindikatu
Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno.
Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.