listina, ki izpolnjuje pogoje za vpis - nakup nepremičnine na javni dražbi
Dejstvo, da je udeleženka pridobila nepremičnino z nakupom na javni dražbi v sodnem postopku (izvirno) za zemljiškoknjižni postopek ni pomembno, saj je podlaga vpisu lahko le listina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, med drugim tudi to, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in da sodna odločba učinkuje proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi.
poškodba pri športu – prestajanje zaporne kazni - protipravnost
Tožnik se je med prestajanjem zaporne kazni v zavodu prostovoljno odločil za igranje nogometa, pri čemer njegova neudeležba ne bi imela nobenih negativnih posledic oziroma vpliva na dolžino zaporne kazni; ker tudi ni zatrjeval morebitnih kršitev pravil med samim igranjem ni protipravnosti ravnanja zavoda in s tem odškodninske odgovornosti.
priposestvovanje – dobra vera tretjega – raziskovalna dolžnost – teorija realizacije – oznaka nepremičnine v izreku
Toženec ob nakupu sporne nepremičnine ni bil dobroveren, saj kljub temu, da je iz iste vasi, ni opravil raziskovalne dolžnosti ter se prepričal v čigavi posesti je navedena nepremičnina.
Izrek izpodbijane sodbe ni nejasen in nerazumljiv, ker je v njem označena nepremičnina s tako imenovano staro parc. št., brez navedbe ID. Zemljišče opredeljuje parcelna številka in katarska občina, ker je iz izreka izpodbijane odločbe jasno razvidno. Navedba zemljiškoknjižnega vložka ter ID pa za opredelitev nepremičnin ni bistvena.
Ekonomski interes tožnika za tožbo zaradi motenja posesti ni pravno pomemben. Pomemben je pravni interes kot splošna procesna predpostavka; če ga ni, je postopek nedopusten in je v takem primeru tožbo potrebno zavreči.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074061
SZ-1 člen 111, 111/3. ZSR(82) člen 40, 97. SZ člen 39, 39/5, 41, 147, 147/1, 147/2. ZOR člen 26, 28, 28/1, 210.
uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izselitev – stanovanjska pravica – pravica začasne uporabe stanovanja – sklenitev najemne pogodbe – izjava volje – konkludentno ravnanje – soglasje volj – bistvene sestavine pogodbe – obličnost – pomanjkanje pisne oblike – nesklenitev najemne pogodbe – razlogi za nesklenitev
Toženkino večletno bivanje v spornem stanovanju, za katerega je tožnica sproti pobirala najemnino, še ne omogoča zaključka, da je bila med njima sklenjena najemna pogodba, če ni bil zatrjevan vsaj ustni dogovor.
Toženka se v predpisanem roku ni obrnila na tožnico s prošnjo za sklenitev pisne najemne pogodbe, takšne pravice pa tudi ni uveljavljala po sodni poti, zato se ne more sklicevati na to, da najemna pogodba ni bila sklenjena iz razlogov na strani tožnika.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058597
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 139, 139/6, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - stečajni postopek nad dolžnikom - plačilo sodne takse - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršilnega postopka - dejanska vročitev
Dolžniku se je rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iztekel še pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar je sodišče prve stopnje kljub prekinitvi postopka lahko izdalo sklep, da se dolžnikov ugovor zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjen.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZST-1 člen 12, 12/5, 41. ZGD člen 587. ZPP člen 214. ZN člen 47, 129.
pritožba zoper sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks - nedovoljenost pritožbe - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - procesni sklep - ugovor novega dolžnika - prenos poslovnega deleža - sklenitev pogodbe pri odvetniku
Če zakon izrecno izključuje pritožbo, se ne presoja morebitnega obstoja pravnega interesa pritožnika zanjo. Če kljub temu pritožbo vloži, je ta nedovoljena in jo je treba zavreči.
Pravno sredstvo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika, ki je po svoji naravi vmesni procesno-tehnični sklep, ki ga izda sodišče, če so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje prekinjenega postopka, je pritožba, če pa je s tem sklepom odločeno tudi o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika z novim izvršilnim sredstvom, je pravno sredstvo zoper ta del sklepa ugovor.
V obravnavanem primeru je bil prenos poslovnih deležev veljaven, glede na to, da se 47. člen ZN skladno s prehodno določbo 129. člena v času sklenitve pogodbe še ni uporabljal, uporabljal se je šele od 1. 6. 1995 dalje, do tedaj pa so po 587. členu ZGD začasno opravljali notarske zadeve odvetniki in namesto notarskih listin sestavljali ustrezne listine.
poseg v pravnomočnost prvotnega sklepa o dedovanju – bistvena kršitev določb postopka – pravnomočno razsojena stvar – ne bis in idem
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, torej že po pravnomočnosti prvotnega sklepa o dedovanju, poseglo v ta sklep o dedovanju, je odločalo o zadevi, o kateri je že bilo pred tem pravnomočno odločeno.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – zastaranje judikatne terjatve – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga
OZ v 364. členu ureja pretrganje zastaranja, ko dolžnik dolg pripozna. Pojem pripoznave dolga v sebi vključuje nesigurnost dolžnika ali upnika o obstoju terjatve. Ker v predmetni izvršilni zadevi pojmovno dvoma o obstoju obveznosti ne more biti, saj upnik za svojo terjatev že ima izvršilni naslov, in torej ni pravne negotovosti, ali terjatev obstaja ali ne, je pojmovno izključena uporaba instituta iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zato v tej zadevi niso bistvena zatrjevanja o obsegu delnega plačila – ali naj bi plačilo pomenilo izpolnitev le v delu obresti ali pa tudi glavnico oziroma v kakšnem obsegu gre za pripoznavo obveznosti.
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071625
ZOR člen 50. ZTLR člen 52. SPZ člen 215.
pogodbena ustanovitev služnosti – tripartitno pogodbeno razmerje – vsebina posla – obseg služnosti
Ker ZTLR, drugače kot sedaj SPZ, določb o tem, kaj mora vsebovati pravni posel o ustanovitvi služnosti, ni imel, je treba pravni posel presojati v luči določb ZOR, predvsem določbe o določljivosti predmeta pogodbe. Na podlagi podatkov v obeh pogodbah ter stanja v naravi, je sodišče obseg služnostne poti lahko opredelilo z metodo racionalne argumentacije.
gradbena pogodba s posebnim določilom - klavzula ključ v roke - dodatna dela – obligacija rezultata
Sodišče prve stopnje je dalo prevelik pomen v ponudbenem predračunu navedenim delom in ceni, pri tem pa je očitno spregledalo, da pri pogodbi s klavzulo “ključ v roke” služi predračun in v njem zajeta dela le kot pripomoček za oblikovanje cene, ne pomeni pa, da tožeča stranka del, ki jih ni vključila v predračun, ni dolžna opraviti, če so ta nujna za končni s pogodbo dogovorjeni rezultat. Ni namreč spregledati, da je gradbena pogodba obligacija rezultata. Takšna dela, ki jih je izvajalec predvidel pri oblikovanju cene in jih zaradi spremembe naročnikovih navodil ni treba opraviti, pa nimajo narave manjkajočih del, kot so ta opredeljena v določbi 659. člena OZ pri ceni določeni s klavzulo “ključ v roke” in ki predstavljajo riziko tožene stranke. Izvajalec zato v primeru cene s klavzulo “ključ v roke” nima pravice do plačila za ta dela (ki jih ni izvedel), ima pa pravico do plačila za dela, ki jih je moral opraviti namesto pogodbenih del zaradi spremembe naročnikovih navodil.
ZMed določa, da je pasivno legitimiran za tožbo za objavo popravka objavljenega besedila odgovorni urednik, ki je vpisan v razvid medijev (v razvid medijev je vpisano ime in priimek odgovornega urednika in sedež uredništva oz. odgovornega urednika, ne pa njegovo stalno prebivališče), zato je treba tožbo vročati na naslov sedeža odgovornega urednika.
predlog za preložitev naroka – obvestilo o preklicu naroka – odsotnost na naroku zaradi bolezni
Ker tožnik ni prejel nobenega obvestila prvega sodišča o preklicu naroka, je to pomenilo, da sodišče prve stopnje ni ugodilo njegovemu predlogu za preložitev naroka.
Tožnik predlogu za preložitev naroka ni predložil zdravniškega opravičila izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, hkrati pa tudi vsebinsko ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih bi prvo sodišče lahko ugotovilo, ali je bila tožnikova bolezen nenadna in nepredvidljiva, ki mu je onemogočala prihod na sodišče in sodelovanje na naroku.
Zgolj splošni navedbi pritožnice, da v postopku prisilne poravnave nastajajo stroški upravitelja, in je vprašljiva možnost izterjave njenih poslovnih terjatev, nista pritožbena razloga, ki bi utemeljevala oprostitev plačila sodnih taks. Začet postopek prisilne poravnave je namreč namenjen prav finančnemu prestrukturiranju tožnika z odlogom in – ali zmanjšanjem poplačila terjatev njegovih upnikov.
Tožnica kljub delni odpovedi tožbenemu zahtevku ni popolnoma propadla v pravdi, saj je toženec delno pripoznal tožbeni zahtevek.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku zavzeti jasno stališče o tem, ali je toženec dal povod za tožbo, to stališče pa tudi utemeljiti z dokazi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog toženca za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da tožeča stranka z otrokoma ne sme prečkati državne meje ter da mora pri naslovnem sodišču deponirati potna lista za mladoletna otroka. Toženec z ničemer ni izkazal nevarnosti, da bi tožeča stranka deklici za stalno odpeljala iz Republike Slovenije. Zmotno je tudi stališče, da deklicama z izdajo takšne začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazale za neutemeljeno ne bi utrpele nikakršne škode oziroma bi bila le-ta v primerjavi s škodo, katero bi utrpel tožnik, v kolikor bi ju tožnica dejansko odpeljala iz Republike Slovenije, neznatna. S prepovedjo prečkati državno mejo, bi bili deklicama najmanj preprečeni stike s sorodniki po materini strani, za katere toženec sam zatrjuje, da prebivajo izven Republike Slovenije.
Zaradi manjkajočih zatrjevanih dejstev o obstoju škode, ki presega že plačano in pravnomočno prisojeno, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvajalo dokazov.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - lastninjenje po Zakonu o športu - predložitev ustrezne listine
Ker je na sporni nepremičnini še vedno vpisana družbena lastnina in je na njej športni objekt, je potrebno najprej izvesti lastninjenje nepremičnine, pri čemer podlaga lastninjenju ni ZLNDL, temveč ZSpo. To pa pomeni, da ne zadošča sklicevanje na zakon, temveč je potrebno predlogu za vpis priložiti ustrezno listino iz 64. člena ZSpo.
Zgolj predložitev računov in izpiska odprtih postavk ne zadošča za vsebinsko obravnavno vtoževanega zahtevka. Če tožba namreč ne vsebuje vseh podatkov, ki jih mora imeti skladno s 105. členom ZPP, do njenega vsebinskega obravnavanja ne more priti. Pomanjkljivosti oziroma odsotnosti trditvene podlage pa se s predložitvijo dokaznega gradiva ne more nadomestiti.