Odločbe, s katerimi je bilo zahtevku tožeče stranke ugodeno in so ji bile zahtevane parcele vrnjene, so materialno pravnomočne in postopka glede teh parcel ni mogoče ponovno začeti. Zavrženje ponovne zahteve za vrnitev je v tem delu torej pravilno. Odločbe, s katerimi je bil zahtevek tožeče stranke zavrnjen so sicer le formalno pravnomočne, vendar bi se postopek glede v njih obravnavanih parcel lahko ponovno uvedel le, če bi se dejansko stanje ali pravna podlaga zahtevka spremenila. Do take spremembe pa do izdaje izpodbijanega sklepa ni prišlo.
Z odločbo, s katero se odloči o ničnosti odločbe, ki je obremenjena s takimi napakami, da ne more obstati, se njena ničnost ugotovi. V konkretnem primeru ničnost ni bila ugotovljena. Zato je prvostopenjski organ v okviru odločanja o ponovnem zahtevku tožeče stranke lahko upošteval te že sprejete odločitve glede ničnosti odločb. Tožeča stranka torej tudi glede zavrnilnih odločb ni imela podlage za ponovno uveljavljanje zahtevka za vrnitev podržavljenih parcel.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nova stvar
Le na podlagi svojih del oziroma investicij v nepremičnino se lahko najemnika sklicujeta, da se je pravni status podržavljene nepremičnine spremenil, torej da sta na njej pridobila lastninsko pravico. V obravnavanem primeru pa sta z investicijami stanovanje spremenila - povečala, ta sprememba pa ne zadošča za sklep, da gre za novo stvar.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - izrek odločbe
Organ prve stopnje je sicer kršil procesno določbo tretjega odstavka 268. člena ZUP, ki upravnemu organu dovoljuje, da v določenih primerih dovoli obnovo postopka brez posebnega sklepa o obnovi postopka, vendar mora to navesti v izreku odločbe iz 270. člena ZUP in v obrazložitvi utemeljiti razloge za takšno odločitev. Nepremičnina, ki je predmet denacionalizacije, je bila po razdružitvi predmet prenosa lastninske pravice na posameznih delih, s čimer je postala kot stvarna pravica absolutna in zoper vsakogar učinkujoča pravica in bi bila morebitna drugačna odločitev v obnovljenem postopku zemljiškoknjižno neizvršljiva, zato je bila odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - višina odškodnine
Odškodnina do polne vrednosti denacionalizirane stavbe ob podržavljenju ni bila določena v skladu s predpisi ter ob upoštevanju podatkov spisne dokumentacije upravnega spisa, ker ni bila upoštevana pravilna površina iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, ker ni bila pravilno ugotovljena vrednost teh stanovanj, saj ni bila upoštevana postavka konstrukcija objekta, ker ni bil upoštevan status stavbe ob podržavljenju kot večstanovanjske ter ker je bila pri vrednotenju podržavljene stavbe kot kulturnega spomenika upoštevana tudi njena dodatna vrednost.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba identitete podržavljene stavbe - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine
Pri presoji vprašanja, ali je nastala nova stvar, se je potrebno opreti na materialno pravo in sodno prakso, ki je v času nastanka sprememb na objektu urejala to vprašanje. Izvirni način pridobitve lastninske pravice z ustvaritvijo nove stvari je institut premičninskega prava – spojitev, kar je urejal 22. člen ZTLR. Pravna ustanova, ki je na področju nepremičninskega prava v času veljavnosti ZTLR, torej v času izvedenih sprememb na objektu, urejala podoben položaj, je bila gradnja na tujem svetu (24. - 26. člen ZTLR). Pravni standard nove stvari se je po ustaljeni sodni praksi sodišča izpolnil, če je šlo za nov del objekta, ki je izpolnjeval pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če je šlo za spremenjeno identiteto zgradbe.
Upravni organ je ugotovil, da v obravnavani zadevi ni več podržavljene nepremičnine, zato tudi ni mogel slediti predlogu upravičencev, da uporabi 25. člen ZDen. Uporaba te pravne podlage je dopustna zgolj v primeru, ko bi ugotovil vlaganja v podržavljeno nepremičnino. Ko investicije nepremičnino tako spremenijo, da ni mogoče več govoriti o isti stvari, pa navedena določba ne pride v poštev. V obravnavanem primeru namreč ne moremo govoriti o kontinuiteti starega in novega objekta. Starega objekta kot predmeta vračanja po določilih ZDen ni več. Če torej starega objekta ni več, se na njem v denacionalizaciji ne more vzpostaviti lastninska pravica bivšega lastnika in zato vrnitev v naravi ni možna, bivši lastnik pa je za vrednost izgubljenih objektov upravičen do odškodnine.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - bistveno povečanje vrednosti nepremičnine - sprememba identitete podržavljene stavbe - nova stvar - gradnja na tujem svetu
Na podržavljenem objektu so bili po podržavljenju izvedeni gradbeni posegi v obliki prizidave dodatnega (novega) objekta in rekonstrukcije osnovnega (starega) objekta. Drugostopenjski organ je ugotovljena dejstva ocenil z vidika vpliva na spremembo identitete podržavljene stavbe in presodil, da so nastale takšne spremembe, da ni mogoče govoriti le o bistvenem povečanju vrednosti stavbe zaradi novih investicij (in uporabiti 25. člen ZDen), temveč da je po podržavljenju nastala nova nepremičnina.
Prvi kriterij, po katerem se je upravni organ pravilno opredeljeval o identiteti sedanjega objekta, je namen, kateremu je služila stavba ob podržavljenju in njen sedanji namen. Na spremenjeno identiteto sedanje zgradbe kaže tudi razlika v vrednosti podržavljenega objekta glede na vrednost sedanjega objekta ter primerjava vrednosti starega podržavljenega objekta z vrednostjo prizidka. Tretjo razliko, ki jo je ugotovil, organ izpeljuje iz dejstva zgrajenega prizidka - organ ugotavlja, da je stari del z izgradnjo prizidka izgubil svojo samostojnost ter le skupaj z novim delom pomeni funkcionalno celoto.
zahteva za denacionalizacijo - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - dvorišče - parkirišče - urbanistično mnenje - kumulacija zahtevkov
V upravnosodni praksi v zadevah denacionalizacije se parkirišča, parki, zelenice in podobne površine ustaljeno obravnavajo kot zgrajeni trajni objekti.
Sodišče se ne strinja s tožnikom, da ima urbanistično mnenje značaj lokacijske informacije, ki po določbi 5. odstavka 80. člena ZUreP-1 šteje kot potrdilo iz uradne evidence ter je torej javna listina. Urbanistično mnenje, izdano na podlagi 67. člena ZUN, namreč niti ni podano kot informacija, ampak kot mnenje in se tudi ne sklicuje na določbe ZUP v smislu, da gre za potrdilo iz uradne evidence. To dalje pomeni, da ni podlage za razlago, da navedeno mnenje podaja informacije, ki izhajajo iz prostorskega izvedbenega akta, kot podatke iz uradne evidence.
Zahtevo za denacionalizacijo, v kateri sta kumulirana zahtevka za vrnitev nepremičnine v naravi in za odškodnino, denacionalizacijski organ pravilno rešuje tako, da glede na zakonsko načelo o primarnosti vračanja v naravi (2. člen ZDen) najprej preizkusi okoliščine za tako obliko denacionalizacije, in če ugotovi, da so podane ovire za vračilo v naravi, odloči o denacionalizaciji v obliki odškodnine (66. člen ZDen).
denacionalizacija - delna odločba - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - identiteta prejšnje in ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - lastninska pravica civilne pravne osebe - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
Delne odločbe, tudi če se nanašajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, imajo enako vsebino kot popolna odločba, kar pomeni, da je za vsak zahtevek, o katerem se odloči z delno odločbo, treba ugotavljati aktivno legitimacijo stranke. Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. Glede na to ni mogoče šteti, da stališče v prej navedenih sodbah, predvsem ob morebitnih drugačnih dejanskih ugotovitvah, veže upravni organ pri izdaji nove delne odločbe.
Vrnitev premoženja po ZPVAS lahko zahtevajo člani ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti, vračajo pa se premoženje in pravice, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete. Bistvena je torej identičnost agrarne skupnosti, katere člani lahko zahtevajo premoženje oziroma pravice enake pravne narave, kot je bila ob podržavljenju. Da bi upravni organ ta dejstva lahko preveril, bi moral upoštevati akte, ki so jih bili člani nekdanje agrarne skupnosti ali njihovi dediči, na katere je bila prenesena pravica, po določbi 5. člena ZPVAS dolžni sprejeti ob ponovni vzpostavitvi. Zgolj sedanje lastniško stanje ni zadostno za ugotovitev ovire za vrnitev podržavljenega premoženja.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago določbe 2. odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju.
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja ugotovljenemu pravnemu statusu zemljišč. Namreč kolikor so na zemljišču stali ob podržavljenju objekti (čeprav ne v lasti tožeče stranke), podržavljeno zemljišče ni bilo kmetijsko zemljišče. Ovrednotiti bi ga bilo potrebno kot nezazidano stavbno zemljišče. Tako je uveljavljeno stališče sodne prakse v primerih, ko je objekte zgradil drug subjekt kot lastnik zemljišča in mu zato odškodnina za objekte ne pripada.
ZDoh-2 člen 15, 15/1, 15/2, 27, 27-4, 28, 75, 75/2, 75/2-2. ZDen člen 72, 72/2.
dohodnina - denacionalizacija - odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - dohodek iz oddajanja premoženja v najem
Izplačilo odškodnine, ki jo je tožnica prejela v letu 2007 zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja oziroma iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od uveljavitve ZDen do dneva, ko je bilo premoženje vrnjeno, je obdavčeno z dohodnino kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahtevek zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine - pravočasnost zahtevka
Predlagatelji z zahtevo za denacionalizacijo niso uveljavljali tudi zahtevka za zmanjšano vrednost oziroma ga niso uveljavljali do izdaje prvostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o vrnitvi podržavljene stavbe v naravi. Odškodnino so torej uveljavljali po tem, ko je bila stavba v naravi že vrnjena, pa tudi zmanjšana vrednost naj bi se nanašala na že vrnjeno stavbo. S stanjem stavbe so bili seznanjeni že pred odločitvijo o vrnitvi v naravi. Zahtevek po 26. členu ZDen, ki se uveljavlja v postopku denacionalizacije dela premoženja, ki ga zaradi ovir, določenih z zakonom, ni mogoče vrniti v naravi, ampak se zanj določi denacionalizacija v obliki odškodnine, je tako prepozen.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5, 5/2.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - višina odškodnine - vrednost kmetijskih zemljišč
Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije, v znesku 3,94 DEM/m2; v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Če je razlika med tržno ceno in vrednostjo, ugotovljeno po tem Odloku, večja od 10%, določi pristojno ministrstvo novo izhodiščno vrednost zemljišča. Vrhovno sodišče RS je že presodilo, da v primeru, če so tržne cene narasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabljati, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen.
zahteva za denacionalizacijo - oblika vračila podržavljene nepremičnine - vračilo v naravi - sprememba zahtevka
Namen ZDen je, da se krivice popravijo tako, da se upravičencem vrne podržavljeno premoženje v naravi, le če to ni mogoče, jim pripada odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Primarnost vračila podržavljenega premoženja v naravi varuje tudi 88. člen ZDen, ki prepoveduje vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja po uveljavitvi ZDen ter do (med drugim) odločitve o vračilu zahtevanega premoženja in na katerega se je oprlo tudi sodišče splošne pristojnosti pri odločanju o veljavnosti sporne kupoprodajne pogodbe.
lastninjenje družbenega premoženja - infrastrukturni objekt v lasti države - mala hidroelektrarna
Elektrarna je objekt v smislu 1. odstavka 76. člena ZGJS. Lastninjenje takih objektov je moralo biti izvedeno v skladu z ZGJS ter usklajeno zgolj med subjekti, ki jih določa ta zakon (javnim podjetjem ter republiko oziroma občino). Glede na izkazana dejstva je tako gotovo, da B. elektrarna ni zaobsežena v vrednosti družbenega kapitala podjetja, ki je bil osnova za preoblikovanje po ZLPP na podlagi izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa. Zato z izdajo te odločbe niso bile kršene določbe 15. člena ZLPP o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, saj se na podržavljeno premoženje, ki ni predmet lastninjenja po ZLPP, ne nanašajo.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
Razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča s tega območja, ki so bila v družbeni lastnini in so danes v državni lasti (v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS), izvzeta iz pravnega prometa in je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije, po 3. točki prvega odstavka 19. člena Zden. Taka omejitev ob uveljavitvi ZDen za zemljišča v TNP ni veljala. Takrat je veljal 51. člen ZNKD, ki je določal, da spomenika ali znamenitosti v družbeni lastnini ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine. Zato se naravne znamenitosti v denacionalizacijskem postopku načeloma vračajo.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Kot novo dejstvo ali dokaz ni mogoče uporabiti dejstev, o katerih se je bilo mogoče uspešno pozanimati že v rednem upravnem postopku oz. kot nove dokaze ni mogoče upoštevati takšnih, ki jih je bilo mogoče pridobiti in predložiti že v rednem postopku.
Arhivski dokumenti iz javnih arhivov so zainteresiranim osebam vseskozi dostopni, kar pomeni, da ni mogoče uspešno trditi, da strankam tekom rednega denacionalizacijskega postopka niso bili dosegljivi.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - denacionalizacijski upravičenec - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
V postopku denacionalizacije je mogoče dopolnjevati vlogo z listinami in morebitnimi drugimi dokazili, ne samo glede podržavljenega premoženja, katerega obseg vrnitve je bil pravočasno zahtevan, temveč tudi glede upravičenca do denacionalizacije, ki je bil naveden v pravočasno vloženem denacionalizacijskem zahtevku (vlogi). To pa pomeni, da dopolnjevanje vloge po preteku roka za vložitev zahtevka z navedbo novega denacionalizacijskega upravičenca procesno ni mogoče.
ZDen člen 18, 18/6, 19, 19/1, 19/1-3. ZSKZG člen 20.
vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - naravna znamenitost
Razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila v družbeni lastnini in so danes v državni lasti (v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) izvzeta iz pravnega prometa in je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije po 3. točki 1. odstavka 19. člena Zden.
Ne glede na določbe 85. člena ZON, ki je novejši zakon, pa je ZDen poseben zakon za vračanje podržavljenega premoženja, ki jamči kot osnovno obliko vračanje v naravi. Za odločitev so torej bistvene določbe ZDen.
ZDen člen 13, 62. ZUP člen 8, 9, 237, 237/2, 237/2-7.
denacionalizacija kapitalskih družb - podatki o podržavljenem premoženju - listine o podržavljenju - načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke
Upravni organ s predloženimi listinami, s katerimi je tožeča stranka izkazovala lastništvo delnic E d.d. ob podržavljenju le-te, ni izvedel dokazov in dokazov nato presodil v skladu s pravili upravnega postopka ter na tej podlagi zaključil, ali je dejstvo lastništva delnic dokazano, zato sodišče utemeljenosti navedb tožeče stranke v tožbi, da je s temi listinami to za odločitev pomembno dejstvo dokazano, ne more presoditi.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - razpolaganje z dednim deležem v postopku denacionalizacije - dokazovanje pravnega nasledstva upravičenca do denacionalizacije - dokazovanje očetovstva
Ker ZDen niti v primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije že pokojen, ne določa, da se premoženje vrne pravnim naslednikom upravičenca, temveč napotuje na zapuščinski postopek, je mogoče sklepati, da v postopku denacionalizacije pri določitvi upravičencev ni mogoče upoštevati izjav o razpolaganju s premoženjskimi pravicami, ki izhajajo iz postopkov denacionalizacije, ki so v teku.
V postopku denacionalizacije ni mogoče ugotavljati očetovstva, kot to predlaga tožnik, temveč je dopustno ugotavljati le, ali je bilo očetovstvo ugotovljeno na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve očetovstva oziroma njegovega priznanja.