Vročilnica in pripeto obvestilo imata značaj javne listine, za katero se domneva resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšno domnevo pa je dovoljeno izpodbijati.
Neutemeljeno je sklicevanje na okoliščino, da naj bi tožena stranka imela s pošto sklenjen dogovor o uporabi poštnega predalnika. Ta dogovor namreč ne zavezuje pošte v zvezi z vročanjem sodnih pošiljk, saj za le-te veljajo kogentna določila ZPP.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 212, 337, 337/1. ZUP člen 67, 67/1.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – nepopolna vloga za oprostitev plačila sodnih taks – nesklepčna vloga
Tožena stranka je formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 2. in 3. odstavku 12. člena, v celoti zadostila, ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
Stranka mora že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
separatni stroški – preložitev naroka – pravica do izjave
Če je bila trditvena podlaga nasprotne stranke podana po prvem naroku za glavno obravnavo, je stranki potrebno omogočiti, da se izjavi tako glede vprašanja upoštevnosti tovrstnih navedb nasprotne stranke, kakor tudi glede same vsebine navedb.
Potem, ko je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo 01. 06. 2010 vložila obširno pripravljalno vlogo na petih straneh, ki se nanaša tako na dejansko kot na pravno podlago tožbe tožeče stranke, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi sodišče moralo na naroku samem presoditi in oceniti ali je sploh tožeča stranka upravičena do roka za izjasnitev o tej vlogi tožene stranke. Takšno sklepanje bi bilo utemeljeno samo pod predpostavko, da bi že očitnostni preizkus vloge tožene stranke kazal na neupoštevnost te vloge tožene stranke v posledici učinkov prekluzije iz 286. člena ZPP.
odpravnina – zamudna sodba – razlog izpodbijanja – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje tožene stranke na zmotno ugotovljeno dejansko stanje (da je tožnici že nakazala določen del odpravnine), saj se zamudna sodba iz tega razloga v pritožbenem postopku ne more izpodbijati. Pri izdaji zamudne sodbe se namreč šteje, da tožena stranka, ki ne poda odgovora na tožbo oziroma ga poda po izteku zakonsko določenega roka, navedbe tožnice (da odpravnine ni prejela) priznava kot resnične.
S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Smisel mesečnega poročanja dolžnika je seznanitev stečajne upraviteljice z dejanji, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika torej ni le poročanje, pač pa tudi aktivno iskanje zaposlitve. Dolžnik se ne more ekskulpirati obveznosti poročanja z izgovorom, da ni bilo sprememb, saj bi se s tem izognil tudi obveznosti iskanja zaposlitve, kar pa ni sprejemljivo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
dokaz o obstoju pogodbe – pogodba o oglaševanju – dokazna ocena verodostojnosti prič – povrnitev stroškov priči
V primeru nasprotujočih si izpovedb se mora sodišče odločiti, kateri izmed različnih izpovedi bo sledilo, svojo odločitev pa mora argumentirati tako, da je dokazna ocena sposobna pritožbenega preizkusa.
Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega dobička. V obravnavanem primeru je priča povračilo stroškov izgubljenega zaslužka zahtevala pravočasno, takoj po zaslišanju.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.
Tožeče stranke bi morale v treh mesecih od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila odpravljena določba 30. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu, zahtevati razporeditev v višji plačni razred na podlagi napredovanja. Ker tega niso storile, ampak so zahtevo vložile kasneje na nepristojen organ, do izplačila višjih plač niso upravičene. V spornem obdobju so plače prejemale v skladu s pravnomočnimi odločbami tožene stranke.
ZDR člen 11, 11/1, 75, 79, 80, 80/1, 81, 81/1, 204, 204/3. OZ člen 29.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Tožena stranka, ki ni sprejela tožničine ponudbe za sporazumno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ni mogla brez volje oziroma soglasja tožnice ponudbe šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delavca. Njeno ravnanje, ko je zgolj na podlagi ponudbe delovno razmerje s zaključila, predstavlja poseg v pravice tožnice. Slednja je upravičena zahtevati sodno varstvo in sicer v tridesetih dneh od dneva, ko se je seznanila z opisanimi posegom v pravice.
ZVITIZR člen 34, 35. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1. ZIL člen 97.
blagovna znamka – kolektivna blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - pogodbeni prenos znamke – univerzalni pravni naslednik družbe
Tudi pravice iz blagovne znamke so lahko predmet prenosa na podlagi pravnega posla. Tožena stranka, katere pravna prednica je torej soglašala s prenosom teh upravičenj na novega nosilca, se zato po prenehanju pogodbene podlage za uporabo znaka, ki je zaščiten kot blagovna znamka, ne more več sklicevati na uporabo tega znaka pred prijavo te pravice, ki je bila sicer podana s strani njenega pravnega prednika.
ZDR člen 52, 72, 72/1, 72/1-6, 75, 77, 77/2. ZUJIK člen 33, 50, 50/1.
javni zavod – ravnatelj – pogodba o zaposlitvi za določen čas – mandat
Pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje funkcije ravnatelja za določen čas, to je do dne, določenega z datumom (ne do prenehanja funkcije iz drugega razloga), ni zakonito prenehala na podlagi prenehanja funkcije ravnatelja. Prenehanja funkcije ravnatelja niti zakon niti pogodba o zaposlitvi ne predvidevata kot razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062100
ZPP člen 212, 285, 333, 333/1, 480, 495, 495/1.
stroški upravljanja v ožjem pomenu - plačila dobaviteljem – aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem – kondikcijski zahtevek – vplačila v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad – napačen pravni pouk – trditvena podlaga za povrnitev stroškov upravljanja – ključ delitve stroškov – materialno procesno vodstvo
Napačen pravni pouk pa tožeči stranki v konkretnem primeru ni šel v škodo, saj je pritožbeno sodišče upoštevalo dopolnitev pritožbe (podane v 15 dnevnem roku), prav tako je presojalo vse v pritožbi zatrjevane pritožbene razloge (tudi tiste, ki se izključeni iz presoje v postopkih v sporih majhne vrednosti – 1. odstavek 458. člena ZPP).
Tožeča stranka (upravnik) bi aktivno legitimacijo za vtoževanje neplačanih obveznosti do dobaviteljev lahko pridobila s plačilom iz lastnih sredstev. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve (po kondikcijski podlagi). Ta zahteva trditve o prikrajšanju in obogatitvi. Prvo lahko nastane samo pod pogojem, da je stroške dobaviteljem plačal upravnik iz svojih sredstev.
Upravnik nima aktivne legitimacije za vtoževanje sredstev rezervnega sklada.
cesija – nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja - nakazilo
Določbo 421. člena OZ je treba interpretirati v skladu z načelnim izhodiščem o nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. To pomeni, da je treba navedeno določbo razlagati v smeri, da lahko dolžnik proti prevzemniku, poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, uveljavlja tudi ugovore proti odstopniku, ki so bili utemeljeni pred njegovim zavedanjem o cesiji. Za časovno razmejitev glede obstoja napake ni odločilen element njena pojavnost, ampak njen vzrok.
Med tem ko je učinek cesije v spremembi pripadnosti obligacijske pravice oziroma v njenem prehodu iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega, pa je učinek nakazila kot dvojne pooblastitve in sprejema nakazila zgolj v nastanku direktnega zahtevka asignatarja do asignata.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062139
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5. ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 47/1-b.
obseg varstva blagovne znamke – slogan – kombinacija znakov zavarovanih z eno znamko – opisni pomen besed – razlikovalni učinek blagovne znamke – prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo – usmerjeno opozorilo sodišča
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Kadar je blagovna znamka sestavljena iz kombinacije večih znakov v smislu 1. odstavka 42. člena ZIL-1, je kršitev take blagovne znamke podana tudi z uporabo posameznega od znakov, vključenih v blagovno znamko. Vendar to velja samo pod predpostavko, da takšen znak v blagovni znamki (v kateri je vključen v kombinaciji z drugimi znaki) ustvarja razlikovalni učinek za blago ali storitev, za katero je uveljavljana registracija blagovne znamke. Če blagovna znamka vsebuje med drugim tudi kombinacijo več besed v smislu slogana, to ne pomeni, da seže zaščita blagovne znamke tako daleč, da bi imetnik pravice lahko prepovedal uporabo tudi tistih besed, ki imajo zgolj opisni oziroma pojasnjevalni namen in s tem ne ustvarjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
OZ člen 154. ZJC člen 8, 16. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13.
javne državne ceste - vzdrževanje javnih cest - signalizacija - bankina - odgovornost za škodo - upravljalec cest
Prvotožena stranka je na podlagi Pravilnika zadolžena le za vzdrževanje, ne pa tudi za postavitev nove signalizacije.
Varno projektiranje in gradnja cestnega telesa sta v skladu s 16. členom ZJC v domeni upravljavca cest (drugotožene stranke). Drugotožena stranka bi morala ukrepati tako, da bi na neurejeno bankino opozorila vsaj z ustrezno prometno signalizacijo, tega pa ni storila.