neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – vrnitev stvari
Če tožeča stranka kot prikrajšanec zahteva denarno nadomestilo vrednosti dosežene koristi namesto vrnitve stvari, pa se toženec kot okoriščenec temu zahtevku v postopku ne upira, mu ne nasprotuje, hkrati pa zatrjuje, da s stvarjo fizično ne razpolaga, se šteje, da sam priznava, da vrnitev stvari v naravi ni mogoča. Priznanih dejstev pa ni treba niti dokazovati niti jih sodišču prve stopnje ni bilo treba obrazložiti.
pooblastilno razmerje – prekoračitev pooblastila – protipravnost ravnanja – nastanek škode na zapustnikovem premoženju – eventualna maksima
Tožeča stranka ne vtožuje vrnitve denarnih sredstev (s katerimi je tožena stranka kot pooblaščenka zapustnika nesporno razpolagala) v zapuščinsko maso, temveč vtožuje terjatev za škodo, ki naj bi pokojnemu nastala zaradi nepooblaščenega razpolaganja s sredstvi oziroma zaradi prekoračitve njegovega pooblastila s strani tožene stranke. Za naveden tožbeni zahtevek je tožeča stranka kot edina oporočna dedinja po zapustniku tudi aktivno legitimirana.
vročanje – osebna vročitev – zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna že iz razloga, ker trditve tožencev, da jima v postopku ni bila (pravilno) vročena tožba, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog (ali obnovitveni razlog).
Domneva vročitve pride v poštev le, če ne obstaja niti najmanjši dvom, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057658
ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2, 36. ZST-1 člen 30, 30/3. ZDZdr člen 68.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna – sistemska razlaga – ius nudum – razlaga ratio legis – taksa za pritožbo
V postopkih po ZDZdr se kot podlaga za odmero nagrade odvetniku določi vrednost predmeta v skladu z določbo 2. odst. 22. člena Z OdvT (praviloma 4.000,00 EUR).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – objave in vročitve
Sklepa o začetku postopka izbrisa subjektu vpisa/o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga ni bilo mogoče vročiti, ker se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“/„preseljen“. Zato se je v skladu z določbo 2. odst. 430. člena ZFPPIPP štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku 8 dni od objave sklepa na spletnih straneh AJPES.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – ovira za nadaljevanje izbrisnega postopka
Nad družbo ni začet kakšen drug postopek zaradi insolventnosti, kar bi lahko bila ovira za nadaljevanje predmetnega izbrisnega postopka. Predlog za začetek stečaja, ki ga je družba podala dne 29. 06. 2010 je bil pravnomočno zavržen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 918/2010 z dne 05. 08. 2010. Dejstvo, da sodišče v stečajnem postopku ni pravilno odločilo, bi moral pritožnik izpodbijati s pritožbo v stečajnem postopku, vendar tega ni storil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062467
ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje – posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – pomanjkanje razlogov – odločanje po prostem preudarku
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Tudi vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Prosti preudarek je v skladu z 216. členom ZPP v pravdnem postopku sicer mogoče uporabiti, a ne tedaj, ko bi bilo neko dejstvo brez večjih nevšečnosti mogoče ugotoviti, stranka pa zanj ni ponudila dokaza.
Za presojo, ali je bil sklenjen pisni dogovor, ni odločilno, ali je ta napisan na enem listu, ki bi ga podpisali obe pogodbeni stranki. Zadostuje že izmenjava dopisov, iz katerih izhaja pogodbena volja strank. Zato je pogoju pisnosti dogovora o oceni storitev tožeče stranke iz 2. odstavka 17. člena ZOdv v celoti zadoščeno že z obravnavano korespondenco med pravdnima strankama.
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa upravičenja iz pogodbe o upravljanju, prenehajo pa tudi njegova zastopniška pooblastila iz pravnih poslov, sklenjenih s tretjimi osebami. Odpoved pogodbe o upravljanju nima takojšnjega učinka na pravne posle, ki jih je upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov sklepa s tretjimi osebami, pač pa učinki nastopijo šele potem, ko dotedanji upravnik, tretje osebe obvesti o zamenjavi upravnika. Zaradi zamenjave upravnika pogodbe s tretjimi ne prenehajo veljati, spremeni pa se zastopnik dolžnikov, ki je zaradi specifičnosti ureditve poslov upravljanja tudi operativni zavezanec za plačilo terjatev iz teh poslov.
izbris iz registra brez likvidacije – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – udeleženec v postopku – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je lahko udeleženec postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije upnik družbe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnik kot upnik družbe, nad katero se vodi postopek, takšnega ugovora ni vložil. Zato nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – plačilni nalog za podredni zahtevek
V konkretnem primeru imamo opravka s primarnim in s podrednim tožbenim zahtevkom. Čeprav sta ta dva zahtevka v določeni odvisnosti, sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 219. OZ člen 190.
uporabnina – plačilo uporabnine – izročitev nepremičnine v soposest in souporabo – solastniki - solastnina
Solastniki imajo pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug do drugega. V primeru kršitve pravic drugega na solastni stvar ima lastnik pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imel drugi zaradi uporabe lastnikove stvari. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve. To pomeni, da je potrebno na eni strani izkazati korist tistega, ki je solastno stvar uporabljal ter na drugi strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Nadomestni (komplementarni) prevzem nepremičnine po 5. odstavku 19. člena ZVKSES ni le pravica prodajalca, ki želi izpolniti svojo pogodbeno obveznost proti kupcu, ki takšno pravilno izpolnitev neutemeljeno zavrača, ampak celo njegova obveznost, če želi zavarovati svoj pravni položaj in preprečiti nastop negativnih pravnih posledic, npr. nastop zamude in s tem tek pogodbene kazni.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dokaz o lastništvu objekta – nepredložitev dokaza o lastništvu objekta
Po določbi 2. odstavka 433. člena ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz 1. odstavka tega člena. Ker zakon izrecno nalaga predlagatelju, da predlogu priloži takšen dokaz, so neutemeljene navedbe pritožnika, da bi sodišče takšne podatke, torej podatke o lastništvu, lahko pridobilo samo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064336
ZTLR člen 24, 25.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice – ugotovitveni zahtevek – originarna pridobitev lastninske pravice – izgubljena prodajna pogodba – dokaz obstoja predmeta prodajne pogodbe – gradnja na tujem svetu
Tožeča stranka ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna.
izločitvena pravica in prijava - preizkus terjatve - meje preizkusa terjatve - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje.
Ker upnika zahtevata s pritožbo nekaj, kar ni bilo predmet njune prijave terjatve, njuni pritožbi nista dovoljeni.
Odvzem krvi zaradi strokovnega pregleda na UBKC Ljubljana ni bil opravljen in ni bila izdelana analiza. Ostalo je nepojasnjeno, zakaj ta analiza ni bila izdelana, vendar ni mogoče očitati tožencu, da bi on moral v svojem zdravstvenem stanju hudega pretresa možganov za to poskrbeti.
odškodnina - delovna nesreča – objektivna odgovornost – prehajanje železniških tirov – nevarna dejavnost – ravnanje oškodovanca – nenamenska raba
O objektivni odgovornosti je mogoče govoriti tedaj, ko je neka stvar ali dejavnost sama po sebi bi nevarna, torej tudi tedaj, ko se stvar uporablja oziroma dejavnost opravlja ob vsej dolžni skrbnosti. V kolikor pa je do nesreče prišlo zaradi nepravilne uporabe stvari ali izvajanja dejavnosti mimo predpisov, o objektivni odškodninski odgovornosti ni mogoče govoriti, saj je do nesreče v takšnem primeru prišlo zaradi nenamenske rabe, za katero se je odločil oškodovanec sam.