CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00087802
ZIZ člen 15, 67. ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 31, 31/8-1, 31/8-3.
nasprotna izvršba - odmera stroškov - stroški postopka - potrebni stroški - vrednost spornega predmeta - nagrada za drugo obrazloženo vlogo - izvršilna sredstva - izvršba na nepremičnino - izvršba na denarno terjatev
Pritožba sicer pravilno navaja, da je kot osnovo za odmero stroškov treba šteti vrednost spora po nasprotni izvršbi, to je 3.537,71 EUR, ob takšni vrednosti pa bi nagrada za sestavo vloge po tar. št. 19 Odvetniške tarife znašala 300 točk. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo od navedene vrednosti (300 točk) nagrado za obrazloženo vlogo odmeriti po tretji alineji 8. točke tar. št. 31 OT (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na nepremičnine, kar bi zneslo 225,00 EUR, to je 75 % od 300 točk) in ne po prvi alineji 8. točke tar. št. 31 OT, kot je štelo sodišče prve stopnje (izvršba za uveljavitev denarne terjatve na denarno terjatev, kar znaša 75 točk, to je 25 % od 300 točk). Za odmero stroškov postopka s predlogom za nasprotno izvršbo namreč ni bistveno, katera izvršilna sredstva so bila predlagana s strani upnika (dolžnika po nasprotni izvršbi) v postopku izvršbe, temveč je odločilno, katera izvršilna sredstva je dolžnica (upnica po nasprotni izvršbi) predlagala za poplačilo njene zatrjevane terjatve v postopku nasprotne izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00087835
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 5/1-3, 5/1-4. ZDen člen 72, 73, 90
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - zadruga - neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine - odplačnost - arondacijska odločba - nadomestna nepremičnina - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - pogodbeno dogovorjena odškodnina - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
V postopkih po 74. členu ZZad mora zadruga upoštevajoč merila, določena v Navodilu, dokazati ne samo, da je za nepremičnino dala nadomestilo, ampak tudi, da je to nadomestilo preseglo 30 % takratne vrednosti nepremičnine.
Pogodbena zaveza toženke, da bo izročila drugo nepremičnino, ki se bo določila sporazumno, ne da bi toženka trdila in dokazala, da je s sopogodbenikom na tej podlagi res sklenila takšen sporazum ali izročila nadomestno nepremičnino, ne dokazuje odplačnosti (tj. plačila najmanj 30 % takratne vrednosti nepremičnine). V tem primeru je že v sklenitveni fazi umanjkala sklenitev v pogodbi predvidenega sporazuma in določitev konkretne nepremičnine, kar je nujno za presojo odplačnosti.
Ker je obveznost toženke za izročitev nadomestne nepremičnine, katere lega (parc. št.) se bo določila sporazumno, nastopila šele „čez 10 let“, je bila ta čas desetih let toženka zavezana plačevati pogodbeno dogovorjeno letno odškodnino, zato je to obdobje plačevanja odškodnin sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo v odmeni. Nadaljnje prejemanje letne odškodnine v pogodbi časovno ni bilo določeno, zato zgolj na podlagi pogodbene določbe iz sklenitvene faze višina odmene ni določena in se ne more upoštevati kot plačilo pri presoji odplačnosti skladno z Navodilom. V tem primeru bi se odškodnina za nadaljnje obdobje lahko upoštevala le, če bi jo toženka dejansko izplačevala.
osebni stečaj - končno poročilo upravitelja - končanje postopka osebnega stečaja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj 28. 5. 2025 sodišču predložil končno poročilo, ki vsebuje vse sestavine, predvidene v drugem odstavku 375. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno postopalo pravilno, v skladu z določbo 376. člena ZFPPIPP, ko je odločilo, da se stečajni postopek konča in upravitelja razreši.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje tatvine
Rok za izbris iz kazenske evidence v Kazenskem zakoniku posredno odraža težo storjenega kaznivega dejanja, kot se ta izraža v vrsti in velikosti izrečene kazni.
identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo - odmera višine odškodnine
Dejstev, ki so sestavni del konkretnega opisa zgoraj citirane sodbe, izdane v kazenskem postopku, toženec zato že zaradi določbe 14. člena ZPP ne more izpodbiti.
dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost zapuščine - vrednost prejete pomoči - zapustnikovo premoženje - stroški cenitve zapuščine - prepozna pritožba
Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Navedena določba govori o zapustnikovem premoženju in ne o posameznih vrstah le-tega.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugovor zoper sklep strokovnega sodelavca - prepozen ugovor - zavrženje ugovora
Pravočasnost pravnega sredstva je procesna predpostavka, ki jo sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja še pred njegovim vsebinskim obravnavanjem. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko se v vsebinsko presojo in s tem utemeljenost prepoznega ugovora ni spustilo. Pritožnik tudi s pritožbo ne more doseči vsebinske presoje sklepa, zoper katerega je prepozno ugovarjal.
Izvršitveno ravnanje "dati (mladoletni osebi) prepovedano drogo, da jo uživa" v storitveni izvršitveni obliki predpostavlja (aktivno) ravnanje storilca, ki povzroči, da prepovedana droga preide v oblast drugega, da jo slednji lahko uživa. Storilec mora drogo drugi osebi torej predati oziroma izročiti in za izpolnitev objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja v storitveni obliki ne zadostuje, če storilec drogo zgolj hrani, poseduje ali jo ima v oblasti.
Omogočanje uporabe prostorov, v katerih (lahko) oškodovanec uživa prepovedano drogo, ne more biti podano, če posest prostorov, v katerih se uživa droga, dejansko izvršuje tudi oškodovanec, v konkretnem primeru mladoletna oškodovanka. V obdobju, ko je oškodovanka torej živela pri obtožencu, slednji ne more izvršiti očitanega kaznivega dejanja v izvršitveni obliki "dati na razpolago prostore", in to kljub zavedanju, da sostanovalka (partnerica) stanovanjsko hišo uporablja za uživanje prepovedane droge.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00087601
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - izpolnitev z odločbo naloženih obveznosti - udeležba v rehabilitacijskem programu - rok za opravo programa - podaljšanje roka - razlogi za neizpolnitev obveznosti
Storilec priznava, da edukacijskih delavnic ni opravil, z navedbami, da je na to popolnoma pozabil, pa ni izkazal objektivnega in opravičljivega razloga za neizpolnitev naložene obveznosti. Storilec bi moral upoštevati, da mu je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je bila le pogojno odložena izvršitev te sankcije, zato se od njega pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje vseh naloženih obveznosti, saj je v njegovem interesu, da do izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne pride.
V ZP-1 ni zakonske podlage, ki bi omogočala podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00087623
OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 11, 11/1. ZIZ člen 62. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 26.
dogovor o pristojnosti - ugovor pristojnosti - spustitev v postopek - tiha prorogacija - pravočasnost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - obrazloženost ugovora - nacionalna procesna avtonomija - načelo učinkovitosti
Pravilo iz drugega odstavka 62. člena ZIZ in njegova takšna razlaga, da mora "dolžnik" uveljavljati dogovor o pristojnosti najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen če ne pozna sporne terjatve, ni skladno z zahtevami, ki jih za učinkovitost varstva pravic postavlja pravo EU.
ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 13, 13/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-1, 18/1-2. ZPP člen 7, 212, 336, 337, 337/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč - taksna oprostitev na podlagi zakona - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obstoj premoženja - dohodkovni kriterij - premoženjski kriterij - dohodkovni in premoženjski cenzus - vzdrževan družinski član - solastništvo nepremičnin - nezmožnost plačila taks - trditveno in dokazno breme - restriktiven pristop - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima oseba ali družina premoženje, ki presega z zakonom določen premoženjski cenzus.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087400
ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. ZPotK-2 člen 23, 23/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - hipotekarni bančni kredit - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - dokazni standard verjetnosti - verjetno izkazana terjatev - načelo primarnosti prava EU - lojalna razlaga nacionalnega prava - učinek direktive - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa - pojasnilna dolžnost banke - opustitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja - profesionalna skrbnost - valutna klavzula v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - preplačilo - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode
Iz sodb SEU izhaja, da morajo nacionalna sodišča, ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse, kar je v njihovi pristojnosti, da zagotovijo polni učinek Direktive 93/13 in dosežejo rešitev v skladu z njenim ciljem. V novejši praksi slovenskih sodišč pa je zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/13.
ugotovitev obstoja služnostne pravice - nastanek stvarne služnosti - nastanek služnosti s priposestvovanjem - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - priposestvovanje neprave služnosti - neprava stvarna služnost - pričetek teka priposestvovalne dobe - obseg priposestvovane služnosti - lastninska pravica na nepremičnini - gola lastninska pravica - dolgoletna posest - solastnina na nepremičnini - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - dogovor o uporabi solastnine - soglasje solastnikov za uporabo zemljišč - neupravičena uporaba tuje stvari - presoja sklepčnosti tožbe
Dogovor o načinu (so)uporabe solastne nepremičnine ne more predstavljati pravnega naslova za nastanek neprave stvarne služnosti v korist solastnika. Pritožbeno stališče, da je priposestvovalna doba tekla ves čas, ko je tožnica izvrševala posest (torej tudi v času njenega solastništva), bi pripeljalo do absurdne situacije, po kateri bi lahko vsak solastnik že v času dovolj dolgega solastništva priposestvoval (nepravo) stvarno služnost. Pravico služnosti bi v takih primerih služnostni upravičenec obdržal tudi ob kasnejši izgubi lastništva, kar bi izvotlilo lastninsko pravico na stvari.
Priposestvovalna doba je lahko začela teči šele, ko je tožnica prenehala biti solastnica nepremičnine. Služnostna pravica sicer lahko obstaja tudi na stvari, na kateri ima služnostni upravičenec solastnino, vendar pa na taki stvari solastnik ne more pridobiti (nove) služnostne pravice. Tretja oseba, ki ni solastnik, lahko določeno pravico priposestvuje le na posameznem solastniškem deležu, vendar pa tožnica na nepremičnini, na kateri ima solastniško pravico, ne more priposestvovati neprave stvarne služnosti, ker ta niti ne more nastati zaradi njenega solastništva nepremičnine.
V primerih, ko je lastnik gospodujoče nepremičnine postal solastnik služeče nepremičnine, ne moremo šteti, da je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, ker ima na služeči nepremičnini le solastniški delež in tako niso podani pogoji za prenehanje stvarne služnosti zaradi združitve po 224. členu SPZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087673
ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 318. SZ-1 člen 104. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - neplačevanje neprofitne najemnine - pravica do doma - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - pravica do lastnine - vročanje s fikcijo - zamudna sodba
Odpoved najemne pogodbe, s čimer je poseženo v pravico do doma toženca, je predvidena s Stanovanjskim zakonom (SZ-1), prav tako je poseg nujno potreben zaradi zaščite ciljev, določenih v drugem odstavku 8. člena EKČP, in sicer je odpoved potrebna zaradi zaščite ekonomske blaginje lokalne skupnosti in s tem države.
ZSpo člen 64. ZDru člen 37, 37/1, 37/2. ZLNDL člen 1, 1/2.
ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice ex lege - lastninjenje po ZSpo - športni objekti - teniško igrišče - objekti v upravljanju športnih društev - pravica uporabe - pravica upravljanja
ZSpo je prava pravna podlaga za lastninjenje, ko gre za nepremičnine, ki imajo naravo športnih objektov, in ki so jih ob njegovi uveljavitvi športna društva imela v upravljanju. Ti športni objekti niso bili predmet lastninjenja po 3. členu ZLNDL - ne glede na to, kdo je imel v trenutku lastninjenja na njih vpisano pravico uporabe družbene lastnine.
Tožniku ni bilo treba izkazati prenosa lastninske pravice/pravice uporabe, ki jo je kot pogoj za pridobitev lastninske pravice določal ZLNDL. Bistveno je, da je izkazal uporabo teniških igrišč oziroma njihovo oddajanje v najem.
izrekanje sankcij mladoletnikom - izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku - izrekanje enotnih vzgojnih ukrepov mladoletnikom
Pritožbeni očitek, da določbe KZ-1 oziroma KZ pri izreku vzgojnega ukrepa mladoletniku ne poznajo besedne zveze "enotnega vzgojnega ukrepa", ni utemeljen. Gre namreč za (s strani zagovornika spregledano) določbo drugega odstavka 85. člena KZ, po kateri sodišče tudi tedaj, kadar po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje, ravna na način kot je določen v prvem odstavku citirane zakonske določbe; le-ta se nanaša na situacijo, če je mladoletnik storil več kaznivih dejanj v steku, v tem primeru presoja sodišče pri izbiri vzgojnih ukrepov enotno vsa dejanja, ne da bi določalo za vsako dejanje poseben ukrep. Glede na to, da istemu mladoletniku torej ne more biti hkrati izrečenih več vzgojnih ukrepov, ki bi se lahko med seboj razlikovali tako po trajanju kot tudi po kraju in načinu izvršitve, kazenski zakon predvideva, da se mladoletniku izreče samo enoten vzgojni ukrep tudi takrat, ko sodišče že po izreku vzgojnega ukrepa ugotovi, da je mladoletnik pred njegovim izrekom ali po izreku storil kakšno kaznivo dejanje.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-3.
prekinitev postopka - poslovna sposobnost - procesna sposobnost - skrbništvo - pooblastilo za vložitev tožbe
Ker je bil sklep o postavitvi skrbnika, ki je v imenu tožnice vložil tožbo, razveljavljen, tako da sedaj tožnica, katere procesna sposobnost je močno vprašljiva, nima skrbnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek prekinilo do razrešitve vprašanja, ali tožnica potrebuje postavitev pod skrbništvo oziroma do postavitve skrbnika.
URS člen 22, 29. ZPP člen 88, 88/4, 207, 207/5, 272, 272/2, 432, 432/1, 432/3.
podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje - pravica do izjave - iztek roka - hitrost postopka
Roki, ki se računajo na ure in se nanašajo na procesna dejanja, kjer je potrebna hitrost odločanja, se lahko iztečejo tudi v dneh, ki so dela prosti oziroma ko se pri državnem organu ne dela.