TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II spremeni tako, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženih, potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov, potrebni izdatki zasebnega tožilca ter potrebni izdatki in nagrada njegovih pooblaščencev obremenjujejo proračun.

V pravni teoriji je sprejeto stališče, da je pri presoji razloga zastaranja za odmero stroškov iz 96. člena ZKP bistveno le, da do zastaranja ni prišlo iz razlogov, ki bi jih zakrivil upravičeni tožilec ne pa, da se enoznačno ugotovi, kdo je krivec za nastop zastaranja (sodišče, druga oseba...).

Povsem jasno je, da je bil zasebni tožilec ves čas predmetnega postopka (pro)aktiven (pravočasno vlaganje vlog, odzivnost, posredovanje prošenj za hitrejše postopanje). Zastaranje kazenskega pregona je torej v konkretnem primeru mogoče pripisati součinkovanju več dejavnikov, ki pa se nahajajo izven sfere zasebnega tožilca: relativno kratkim zastaralnim rokom pri vložitvi zasebne tožbe, omejenemu delovanju sodišč v času epidemije COVID-19, delno pa tudi postopanju sodišča prve stopnje (razpisovanje narokov, predodelitev spisa sodniku, nedosledno vročanje vlog) in obdolžencev (neodzivnost) v konkretnem primeru.