CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024556
URS člen 56. ZZZDR člen 2, 5a, 5a/1, 106a. DZ člen 16. ZSV člen 81. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do osebnih stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - udeležba v postopku - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - upoštevanje otrokovih koristi - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko izkaže za neučinkovito in celo v škodo otroka. Otrokova korist mora biti vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov, ki pripravi in nadzoruje neposredno izvajanje stikov, zato mora biti odločitev sodišča (tudi glede tega, zlasti če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti) obrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00024598
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367c. ZNP člen 44, 47. URS člen 2, 14, 21, 22, 23, 34, 35, 39, 49, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6
dopuščena revizija - nepravdni postopek - delni odvzem poslovne sposobnosti - aktivnosti v zvezi s sodnimi postopki - načelo sorazmernosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS.
pritožba - razlogi za pritožbo - nepravdni postopek
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00022797
ZDZdr člen 39, 48, 74, 74/1-6, 75. URS člen 17, 21, 34
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Očitno je, da rešitev, kakršna je vsebovana v izpodbijanih odločbah, posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka. Vsebina te rešitve namreč je, da se v zavod namešča nasilna, nemirna in lahko razdražljiva oseba, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca. Ker je zavod prenatrpan in kadrovsko podhranjen, ta nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke. Odločitev sodišča ne sme biti takšna, da bi na ustavno nedopusten način posegala v kakšno človekovo pravico. Veljati mora ravno nasprotno: sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice. V obravnavani zadevi izpodbijana rešitev, ki sledi stališčem dosedanje sodne prakse ne samo ne ščiti človekovih pravic, marveč jih resno ogroža. Ta nevzdržnost zato v konkretni zadevi terja odstop od dosedanje sodne prakse in iskanje rešitve za zapolnitev izvedbene pravne praznine v tem delu pravnega reda. Doslej je bilo namreč rečeno, da mora problem prezasedenosti rešiti izvršilna veja oblasti. To sicer še vedno drži, a ker tega doslej še ni storila, se mora sodna veja oblasti (vsaj v primeru, kakršen je obravnavani) na to ustrezno odzvati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024481
ZZZDR člen 178, 179, 182, 182/2, 211, 212. ZIZ člen 15. ZNP-1 člen 57, 57/3. ZPP člen 82
zahteva za varstvo zakonitosti - procesna nesposobnost - zastopanje v sodnem postopku - pravica do izjavljanja v postopku - test sorazmernosti - postavitev skrbnika za poseben primer - center za socialno delo kot skrbnik
Sodišče mora, kadar je v drugem sodnem postopku verjetno izkazano, da ena od strank postopka ni procesno sposobna, na podlagi prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP, praviloma prekiniti postopek in na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 pristojnemu okrajnemu sodišču predlagati, naj po uradni dolžnosti začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sedaj veljavni DZ v drugem odstavku 267. člena celo določa, da skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo oziroma ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače. Po 82. členu ZPP lahko sodišče stranki, če ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, izjemoma na predlog ene od strank postavi začasnega zastopnika. Vendar se mora sodišče zavedati, da s postavitvijo začasnega zastopnika stranki dejansko omeji pravico do izjavljanja v postopku (22. člen Ustave), zato mora najprej opraviti strogi test sorazmernosti. Sodišče mora tako pretehtati, ali je glede na okoliščine obravnavanega primera zaradi varstva ustavne pravice ene stranke do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave) utemeljeno poseči v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen Ustave) in kontradiktornosti (22. člen Ustave) druge stranke. Kadar sodišče po opravljenem strogem testu sorazmernosti ugotovi, da je postavitev začasnega zastopnika utemeljena, nato po četrtem odstavku 82. člena ZPP stranki postavi začasnega zastopnika med notarji, odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami. Med druge strokovno usposobljene osebe spadajo tudi pravne osebe, torej tudi CSD. Te osebe lahko odklonijo zastopanje le iz upravičenih razlogov. Sodišče pa mora temeljito pretehtati in tudi obrazložiti, zakaj je glede na okoliščine posameznega primera in naravo postopka, upoštevajoč nujnost kakovostnega varovanja pravic in koristi stranke, utemeljena postavitev določene (pravne) osebe za začasnega zastopnika. Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga po 212. členu ZZZDR v sodnem postopku lahko postavi tudi sodišče in je to lahko tudi CSD, vendar mora sodišče izbiro opraviti glede na to, kaj je predmet zahtevanega sodnega varstva in kakšno strokovno znanje je potrebno za kakovostno zavarovanje pravic prizadete osebe in to tudi obrazložiti. V obravnavani zadevi Vrhovno državno tožilstvo ni izpostavilo vprašanja, ali so bili v obravnavani zadevi sploh izpolnjeni pogoji za postavitev skrbnika za posebni primer, niti, ali je sodišče pravilno ocenilo, zakaj bo glede na okoliščine primera in potrebno strokovno znanje CSD najbolje zavaroval koristi dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00021912
ZPP člen 367a, 367c, 394, 394-2. ZVEtL člen 26, 26/5, 27, 27/2, 28, 28/1, 28/2
dopuščena revizija - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nepravdni postopek - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - spremembe vpisov v katastru stavb - udeleženci postopka - obvestilo sodišča o postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - opustitev upravnika večstanovanjske stavbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00022799
ZNP člen 37. ZDen člen 57, 57/2, 73. ZPP člen 83, 227, 286, 286/1, 371, 371/2, 374, 374/3. ZGD-1 člen 523
denacionalizacija - odškodnina - upravičenec do odškodnine - banka - reforma bančnega sistema - decentralizacija - sukcesija - pravno nasledstvo - predlagalni nepravdni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija - koncentracija postopka - smiselna uporaba določb ZPP - edicijska dolžnost - dopuščena revizija
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah, zlasti če udeleženci postopka v vabilu na narok niso bili opozorjeni na to, da naj bi šlo za prvi narok s posledicami iz prvega odstavka 286. člena ZPP. Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili: (1.) denacionalizacijski zavezanci in so (2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Univerzalna sukcesija je lahko popolna ali delna. Ne glede na to, da je premoženje konstitutivni element oblikovanja pravne osebe, pa ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja. Decentralizacija bančnega sistema na načelni ravni ne more pomeniti delnega univerzalnega pravnega nasledstva komunalnih (oziroma poslovnih) bank in hranilnic po Narodni banki FLRJ. Gre namreč za družbeno reformo, ki na novo vzpostavi pravni položaj bančnih subjektov. Prenos funkcije oziroma pristojnosti iz enega samostojnega pravnega subjekta (Narodna banka FLRJ) na drug samostojen pravni subjekt (KB Celje), ki je ustanovljen z namenom decentralizacije sistema, po analogiji gospodarskopravnih predpisov ne pomeni univerzalne sukcesije
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00019982
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice
Revizija je dopuščena glede vprašanja: ali je namestitev dodatnih oseb, v že tako prezasedene socialnovarstvene zavode (ob upoštevanju dejstva, da je takšno postopanje v razmerju do nameščene osebe ustavno sprejemljivo), sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.
nepravdni postopek - drugostopenjski razveljavitveni sklep - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave - dovoljenost pritožbe - razlogi za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
Vrhovno sodišče sme preizkusiti razveljavitveni sklep drugostopenjskega sodišča samo glede vprašanja ali je v konkretnem primeru kasatorično pooblastilo sploh obstajalo. Pri tem pa bo kot neizpodbitno vzeto, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napake prvostopenjskega sodišča.
ZNP člen 31, 31/3, 37. ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1, 142, 142/4. ZDZdr člen 30, 30/1
revizija - postulacijska sposobnost - omejitev postulacijske sposobnosti - nepravdni postopek - psihiatrično zdravljenje - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da v nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta (tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 30. členom Zakona o duševnem zdravju - v nadaljevanju ZDZdr). Enako stališče velja tudi za postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Gre namreč zgolj za milejši ukrep, ki pa prav tako močno posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, kot so pravica do osebne svobode, pravica do varstva duševne integritete in pravica do prostovoljnega zdravljenja, saj so osebe v zavodu nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva in ga ne morejo zapustiti po lastni volji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00020065
ZPP člen 95, 98, 226, 334, 334/2, 339, 339/2-14, 387, 387/1-1. ZNP člen 37. ZD člen 179, 179/1, 179/2, 180, 181, 182
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravočasna vloga - pravnomočnost sklepa o dedovanju - klavzula pravnomočnosti - zapuščinski postopek - postopek z mednarodnim elementom - krajevna pristojnost - nepopolna smrtovnica - vabljenje dedičev na zapuščinsko obravnavo - zastopanje dediča - obseg pooblastila odvetniku - dedna izjava - odpoved dednemu deležu
Od stranke postopka ali drugega udeleženca postopka bi bilo pretirano zahtevati, da bi moral preverjati, ali je sodišče dan nastopa pravnomočnosti ugotovilo pravilno. Stranka postopka ali drug udeleženec postopka se lahko upravičeno zanese na klavzulo pravnomočnosti in iz nje izhajajoč datum nastopa pravnomočnosti.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124. ZNP člen 52
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - laični pooblaščenec - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je vložila hčerka nasprotne udeleženke. Kot pooblaščenka svoje mame v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne more zastopati, saj ni odvetnica. Poleg tega ni izkazala niti, da bi bila skrbnica svoje mame J. P., pa tudi če bi bila, ni izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit. Ker tako v obravnavani zadevi predlog ni bil vložen po odvetniku oziroma stranka ni izkazala, da bi imela sama opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo (prvi odstavek 91. člena ZPP in 367.č člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00019611
ZIZ člen 10. ZPP člen 377
dovoljenost revizije - zavarovanje terjatve - sklep o začasni odredbi - nepravdni postopek - spor o izvrševanju roditeljske pravice - pravica do revizije - novela ZPP-E - zavrženje revizije
Revizija ne more biti dovoljena, s tem pa tudi ne dopuščena, zoper sklepe, s katerimi je odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024704
ZNP člen 12, 12/1, 16, 16/1, 37
spor o pristojnosti - nepravni postopek - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - krajevna pristojnost - bivališče nasprotnega udeleženca
Preizkus krajevne pristojnosti je v pravdnem postopku zaradi uresničitve načela ekonomičnosti in pospešitve postopka časovno zelo omejen. ZNP pa ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (37. člena ZNP). Tako prvi odstavek 16. člena ZNP določa, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najkasneje do izdaje odločbe na prvi stopnji.
ZVEtL člen 3, 7, 7/1, 7/3, 7/4, 30, 30/4, 43, 44, 57, 57/3. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39. ZDen člen 32. ZNP člen 37
Ex post ugotovitev pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini je na podlagi določb o lastninjenju pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču. ZLNDL namreč postopek lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini rešuje po formuli, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki so imele na njih pravico uporabe ob njegovi uveljavitvi. Za ugotovitev lastninske pravice pa je najprej treba ugotoviti, katero sploh je tisto zemljišče, ki pripada k stavbi. Argument sodišč nižjih stopenj, da je bilo zemljišče v obdobju veljavnosti ZNNZ pravni prednici nasprotne udeleženke izročeno kot nezazidano stavbno zemljišče, ne utemeljuje kategoričnega zaključka, da takšno zemljišče ne more pomeniti funkcionalnega zemljišča stavbe predlagatelja. Tudi denacionalizacijska odločba, ki je bila izdana dejanskim razlaščencem v obravnavani zadevi ni ovira za odločanje o predlagateljevem predlogu za določitev pripadajočega zemljišča, ker je bila denacionalizacijskim upravičencem plačana odškodnina, ne pa vrnjeno odvzeto premoženje.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00019775
ZUreP-1 člen 103, 105. ZNP člen 21
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno zemljišče - pridobitev lastninske pravice - prevzem posesti - status zemljišča - dejanska raba nepremičnin - dejansko stanje ob razlastitvi - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - odgovornost države - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - zamuda - zamudne obresti - vrsta postopka - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - dopuščena revizija
V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine. O odškodnini za razlaščeno zemljišče in obrestih od nje tudi v takem primeru odloča nepravdno sodišče.