Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek dne 5. 12. 2017, tožnik pa je podal delni umik tožbe dne 15. 6. 2018 ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njen zahtevek.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
Tako ugotovljene trajne spremembe v zdravstvenem stanju tožnika, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije pomenijo invalidnost III. kategorije, saj je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %. Gre za medicinsko vprašanje in v zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam izvedencev, specialistov s posameznih področij, kjer ima tožnik glavne zdravstvene probleme.
Po ustaljeni sodni praksi je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec - predčasna razrešitev - razrešitev s funkcije - trajanje mandata
V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1, sta razrešitev in prenehanje pogodbe neločljivo povezani, saj v tem primeru razrešitev pomeni prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Takšna razlaga določbe 74. člena ZDR-1 je skladna z ustaljeno sodno prakso. Seveda pa navedeno velja le ob predpostavki zakonitosti same razrešitve. Ker pa je že pravnomočno ugotovljeno, da je bila razrešitev tožnika zakonita, je slednja imela za posledico tudi zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zaradi ugotovljene zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi tožnikov reparacijski in reintegracijski zahtevek.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - zdravstveno stanje pravdne stranke - izpostavljenost nasilnim dejanjem
Konkretno nasilje se je torej nad toženko izvajalo ravno v času, ko je prejela sklep o izdani začasni odredbi, zoper katerega ni reagirala (ugovarjala) v določenem roku. Razlog, ki ga za to navaja, ni očitno neupravičen in presega zgolj zdravstveno stanje, ki bi naj ne bilo nenadno in nepričakovano.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00019790
OZ člen 69, 70, 70/1, 74, 74/2, 427, 427/1, 432, 936, 936/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - neenako obravnavanje strank v postopku - sklenitev pogodbe po zastopniku - učinki zastopanja - vsebina pooblastila - najem avtomobila - dolžnost plačevanja premije - neplačana premija - prevzem dolga - prevzem izpolnitve
Predmet spora je neplačani del zavarovalne premije, odgovor na vprašanje, kdo je vtoževano terjatev dolžan plačati, pa je v sklenjeni zavarovalni pogodbi, saj iz nje izhaja, kdo je v danem primeru zavarovalec (prvi odstavek 936. člena OZ), tožena stranka pa tudi ni trdila, da bi tožena stranka in družba A. d. o. o. kasneje sklenili pogodbo o prevzemu dolga, v katero bi privolila tožeča stranka (prvi odstavek 427. člen OZ) oziroma da sta tožeča stranka in družba A. d. o. o. sklenili pogodbo, s katero bi se slednja tožeči stranki zavezala, da bo izpolnila njeno terjatev do tožene stranke (432. člen OZ).
Če toženka ni imela namena, da T. P. pooblasti, da zavarovanje sklene v imenu in za račun toženke, bi - kot je pravilno pojasnilo prvostopenjsko sodišče - pooblastilo morala oblikovati drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00020374
ZPP-UPB3 člen 355, 355/2.
sale and lease back - odstop od pogodbe - odškodnina zaradi razveze pogodbe - razveljavitev prvostopenjske sodbe - solidarno poroštvo
Tožena stranka pa pravilno opozarja, da je nevzdržno, da tožeča stranka obdrži prejeta plačila (kot rečeno v znesku 2.693.823,80 EUR), pridobi pravico zahtevati v zvezi z odstopom zapadle obveznosti in še obdrži v lasti predmet leasinga. V predmetni leasing pogodbi in Splošnih pogojih ni za primer, ko ne pride do prodaje predmeta leasinga, nobenih določb, ki bi leasingodajalca zavezovale k upoštevanju vrednosti predmeta leasinga pri izračunu višine odškodnine (za kar v večjem delu zahtevka gre). Zato je treba uporabiti splošna načela odškodninskega prava. Leasingodajalec zaradi razveze pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega v katerem bi bil, če do razveze ne bi prišlo, odškodnina ne sme presegati škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00020085
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 2, 2/1, 2/1-10, 3, 5, 8, 9, 10. ZPP člen 18, 18/3.
tožba za znižanje preživnine - preživninski spor - spor z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost tujega sodišča - otrokovo običajno prebivališče
Običajno prebivališče je tisto, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko okolje. Zato je treba pri opredelitvi pojma običajno prebivališče upoštevati dolžino, rednost, pogoje bivanja in razloge za bivanje na ozemlju države članice ter razloge za preselitev družine v to državo članico, državljanstvo otroka, kraj in pogoje šolanja, znanje jezikov ter družinske in socialne vezi otroka. Pri tem mora sodišče upoštevati vse dejanske okoliščine primera.
spori iz razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba stikov - spremenjene razmere - otrokova korist - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
V družinsko pravnih zadevah za odločitev sodišča praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD. Ima namreč bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj in izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. Izvedenca zato sodišče angažira le, če glede na okoliščine konkretnega primera oceni, da mu mnenje CSD ne zadostuje za odločitev.
Tožnica dobavnic in računov ni popravljala sama, temveč po navodilih svojih nadrejenih. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica z izvrševanjem očitanih dejanj huje kršila delovne obveznosti, saj je to počela po navodilih nadrejenih. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj, da bi lahko šteli, da gre za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. ZDR-1 v 1. alineji 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Vendar se kaznivo dejanje ponarejanja listin iz določbe 251. členu KZ-1 lahko stori samo z direktnim naklepom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00019461
KZ-1 člen 38, 257, 257/3, 257/5, 261, 261/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - jemanje podkupnine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vsebina obtožnega akta
Iz ustavnosodne prakse in sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ne izhaja, da je v primeru izostanka zakonskega znaka kaznivega dejanja v izreku sodbe oziroma obtožnega akta opis vselej mogoče ustrezno dopolniti v obrazložitvi.
Konkretni dejanski stan v izreku obtožnice je mogoče dopolniti z njeno obrazložitvijo le v primerih, ko abstraktni dejanski stan sestavljajo pomensko zaprti pojmi ali pojmi take narave, da konkretizacija ni smiselna ali mogoča.
V opisu dejanja je izostala konkretizacija povezave med ravnanjem domnevnih pomagačev in izrabo uradnega položaja obdolženega D. Bistvo kaznivega dejanja, ki se v tem delu očita obdolženemu D. D., predstavlja nepravilna uporaba pooblastil stečajnega upravitelja, usmerjena v lastno materialno okoriščenje in s tem v oškodovanje zastopanega stečajnega dolžnika; v opisu dejanj pomoči so torej izostala dejstva in okoliščine, ki ravnanja domnevnih pomagačev določajo kot jasno usmerjena v materialno okoriščenje stečajnega upravitelja na račun stečajne mase stečajnega dolžnika. Konkretizacija usmerjenosti ravnanja domnevnih pomagačev, ki bi šele določala kaznivost njihovega prispevka k prenosu lastninske pravice na predmetni nepremičnini od stečajnega dolžnika na F. d.o.o., bi bila smiselna in mogoča ter je zato potrebna v perspektivi zagotavljanja temeljne procesne funkcije obtožnega akta. Na način, kot so dejanja pomoči opisana, predstavljajo le vrednostno nevtralna ravnanja, tipična za gospodarsko poslovanje v perspektivi doseganja razlike med nakupno in prodajno ceno predmetne nepremičnine.
Z navajanjem, da je obdolženi B. B. posredoval pri podkupovanju, pri tem, ko je D. D. kot uradna oseba zase zahteval obljubo koristi, da bi zlorabil svoj položaj, tako, da je z izvajanjem medsebojne komunikacije skrbel za prenos informacij med D. D. kot stečajnim upraviteljem družbe E. d.d. - v stečaju in Č. Č. kot predsednikom uprave družbe G. d.d. ter A. A. kot direktorjem družbe F. d.o.o., pri čemer je obdolženi D. od njiju zahteval obljubo nagrade zase v zvezi z doseganjem razlike med nakupno in prodajno ceno predmetne nepremičnine kot dela stečajne mase zato, da bi sam pridobil del dosežene razlike v ceni (točka 2 izreka izpodbijanega sklepa), niso konkretizirani zakonski znaki kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, ki je očitano obdolženemu B. B., kot to zahteva 2. točka prvega odstavka člena 269 ZKP.
K vsemu povedanemu v predhodnih točkah pritožbeno sodišče še dodaja, da posredovanje pri podkupovanju kot izvršitveno ravnanje predpostavlja takšno aktivnost na strani storilca, ki je vsebinsko in ne le tehnično pomembna za prenos zahteve obdolženega D. D. po obljubi lastnega okoriščenja v prihodnosti v zameno za izrabo pooblastil stečajnega upravitelja, in sicer tistim, ki bi mu obljubo koristi lahko dali. Zatrjevanje izvajanja medsebojne komunikacije oz. skrbi za prenos informacij med vpletenimi, ob izostanku navedbe dejstev in okoliščin, ki bi ravnanje B. določno povezala s formalno in materialno protipravnostjo izvršitvenega ravnanja obdolženega D. D., bi nenazadnje lahko pomenilo le tehnično prenašanje neznane vsebine s strani obdolženega B. B.
Iz prepisa zvočnega posnetka z glavne obravnave z dne 19. 3. 2018 je razvidno, da je obdolženka v svojem zagovoru želela izpovedovati o okoliščinah, ki niso v nobeni zvezi s predmetom zasebne tožbe. Sodeča sodnica je zato ravnala povsem pravilno, ko obdolženki takega izpovedovanja ni dovolila. Iz navedenega prepisa ne izhajajo nobene okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da sodeča sodnica obdolženki ni dovolila, da pove, da je bila po prihodu domov pa vse do odhoda gostov ves čas v istem prostoru z ostalimi, nasprotna posplošena pritožbena trditev predstavlja zgolj subjektivno videnje zagovornika. Poleg tega iz navedenega prepisa ni razvidno, da bi obramba imela kakršno koli vprašanje v tej smeri. Zato očitane ustavne kršitve niso podane.
ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZObr člen 96, 97, 97a, 97b.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadure - nadurno delo - referenčno obdobje - vojska - policija - kompenzacija - višek ur
Neutemeljene so tožnikove pritožbene navedbe, da bi bilo mogoče kompenzirati le ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja. To bi pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki po njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija in plačilo 30 % dodatka za nadurno delo. Kompenzacija opravljenih presežnih ur skupaj s plačilom 30 % dodatka izhaja iz dosedanje prakse Vrhovnega sodišča RS, pritožbenega sodišča in tudi ni v neskladju z mednarodnimi akti.
Položaja zaposlenih v Policiji in v Slovenski vojski se razlikujeta le v tem, da za zaposlene v Policiji velja Kolektivna pogodba in Stavkovni sporazum 2013, zato je kompenzacija presežnih ur v Policiji vezana na dogovor oziroma soglasje med javnim uslužbencem in delodajalcem. Za tožnika taka kolektivna pogodba ni veljala ne v času nastajanja nadur niti ne velja, zato ni mogoče za nazaj, za obdobje, ko je imela toženka drugačen sistem beleženja in preračunavanja delovnih ur, šteti, da kompenzirane proste ure niso bile izkoriščene na račun opravljenih in ugotovljenih nadur, če tožnik s tem ni izrecno soglašal. Tožnik je namreč s tem, ko je koristil proste ure, tožena stranka pa mu je plačala tudi 30 % dodatek za nadurno delo, dobil ustrezno odmeno za opravljene nadure.
preplačilo pokojnine - ponovni vstop v zavarovanje
Za odločitev v zadevi je bistveno, da je bil tožnik v času, ko je bila izdana odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine, že vključen v zavarovanje v Republiki Avstriji. V tem primeru torej ne gre za ponovni vstop v zavarovanje, o katerem govori 116. člen ZPIZ-2. V šestem odstavku navedenega člena je namreč določeno, da se uživalcu pokojnine iz prvega in petega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti. Tožnik se po izdaji upokojitvene odločbe ni vključil v zavarovanje v Republiki Avstriji, temveč je bil v omenjeno zavarovanje vključen že pred izdajo upokojitvene odločbe, kar pomeni, da je sklicevanje tožene stranke na omenjeno določbo že zaradi tega neutemeljeno.
V zvezi z uporabo 111. člena ZPIZ-2, pritožbeno sodišče poudarja, da je pri priznanju pravice do pokojnine bistvena ugotovitev, kdaj je zavarovancu prenehalo zavarovanje. Od tega je namreč odvisno, od kdaj dalje se mu izplačuje pokojnina.
povzročitev splošne nevarnosti - namen storilca - abstraktna nevarnost
Kvalificirana oblika kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1 temelji na posebnem storilčevem namenu izsiljevanja, prisiljenja, maščevanja ali pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega, ki se izrazi v izvedbi nevarnega dejanja, pri katerem je konkretno ogrožena varnost ljudi ali premoženja, zadostuje pa že nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi ali premoženja.
OZ-UPB1 člen 197. ZZZDR-UPB1 člen 129. ZZZDR-UPB1 člen 129a.
verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - ugovor pravnomočno razsojene stvari - preživljanje mladoletnega otroka
Sodišče prve stopnje ni sledilo toženčevemu ugovoru pravnomočno razsojene stvari in zaključilo, da je toženec dolžan prispevati polovico izdatkov, ki jih je imela tožnica s preživljanjem mld. K. v letu 2015, to je 2.100,00 EUR