• Najdi
  • 1
  • od 34
  • >
  • >>
  • 1.
    VDSS Sodba Psp 422/2018
    31.1.2019
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00021695
    ZPIZ-2 člen 39, 39/3.. ZDSS-1 člen 81.
    starostna pokojnina - dodana doba
    V tožnikovem primeru je podan izključitveni razlog iz 5. odstavka 39. člena ZPIZ-2C, saj za pravico do pokojnine v višini 500,00 EUR iz 3. odstavka 39. člena ZPIZ-2C, oz. sorazmernega dela po 4. odstavku 39. člena ZPIZ-2C, dodana doba ne more biti upoštevna. Na temelju 81. člena ZDSS-1 je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo pravilnih in zakonitih upravnih odločb utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževana pravica do starostne pokojnine v višini 500,00 EUR.
  • 2.
    VDSS Sklep Psp 18/2019
    31.1.2019
    SODNE TAKSE
    VDS00021683
    ZST-1 člen 11, 11/6, 34a, 34a/1.
    sodna taksa - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
    Če ni podan vsaj eden od zakonskih razlogov, ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni dovoljen.
  • 3.
    VDSS Sodba Psp 362/2018
    31.1.2019
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00021694
    ZPIZ-2 člen 111, 116, 116/6, 194.
    preplačilo pokojnine - ponovni vstop v zavarovanje
    Za odločitev v zadevi je bistveno, da je bil tožnik v času, ko je bila izdana odločba o priznanju pravice do starostne pokojnine, že vključen v zavarovanje v Republiki Avstriji. V tem primeru torej ne gre za ponovni vstop v zavarovanje, o katerem govori 116. člen ZPIZ-2. V šestem odstavku navedenega člena je namreč določeno, da se uživalcu pokojnine iz prvega in petega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti. Tožnik se po izdaji upokojitvene odločbe ni vključil v zavarovanje v Republiki Avstriji, temveč je bil v omenjeno zavarovanje vključen že pred izdajo upokojitvene odločbe, kar pomeni, da je sklicevanje tožene stranke na omenjeno določbo že zaradi tega neutemeljeno.

    V zvezi z uporabo 111. člena ZPIZ-2, pritožbeno sodišče poudarja, da je pri priznanju pravice do pokojnine bistvena ugotovitev, kdaj je zavarovancu prenehalo zavarovanje. Od tega je namreč odvisno, od kdaj dalje se mu izplačuje pokojnina.
  • 4.
    VSL Sklep VII Kp 43977/2015
    31.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00019288
    KZ-1 člen 223, 223/2.
    kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - oškodovanje upnika - odtujitev premoženja - izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo
    V opisu dejanja je ustrezno konkretiziran zakonski znak oškodovanja upnika, saj je navedeno na kakšen način in za koliko je bila upnica oškodovana, prav tako je konkretizirana odtujitev obdolženčevega premoženja, in sicer se obdolžencu očita, da je svoje premoženje odtujil s podajanjem izjav, ki imajo naravo dolžnikovih izplačilnih prepovedi na ZPIZ. Dejstva in okoliščine v zvezi s tem, ali je oškodovanka po opisanem obdolženčevem ravnanju dobila še kaj poplačano ali ne, ali je uveljavljala še katero od drugih zakonsko predvidenih izvršilnih sredstev, ali je to možnost sploh imela in ali je obdolženec takrat imel še kakšno drugo premoženje, iz katerega bi se lahko poplačala, pa so predmet ugotavljanja dejanskega stanja in ne opisa očitanega kaznivega dejanja.
  • 5.
    VDSS Sklep Pdp 963/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00021068
    ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha - ustavitev postopka
    V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo, glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi. Toženi stranki pa mora povrniti vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, saj gre namreč za t.i. krivdno povzročene stroške, ki so toženi stranki nastali, ker tožbe tožnik ni pravočasno umaknil. V zvezi s pravočasnostjo umika pa je sodna praksa zavzela stališče, da je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljano nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški povezani s postopkom. V takšnih primerih je potrebno šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, čeprav med izpolnitvijo in umikom poteče nekaj mesecev.
  • 6.
    VSL Sodba II Cp 2272/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00019437
    OZ člen 766. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 452, 453, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - mandatna pogodba - plačilo odvetniškega honorarja - fikcija vročitve - dan vročitve - začetek teka roka - rok za vložitev pripravljalne vloge
    Pritožba izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ko navaja, da tožnik odvetniških storitev zanj ni opravil ter zagotavlja, da je bil dogovor med njima drugačen, besedilo elektronskega sporočila pa ne pomeni dobesedno tisto, kar tam piše. S temi trditvami toženec zatrjuje drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
  • 7.
    VSL Sklep II Cp 2041/2018
    31.1.2019
    DEDNO PRAVO
    VSL00019349
    ZD člen 145, 145/2, 145/3, 145/4.
    upravitelj zapuščine - naloge upravitelja zapuščine
    Naloga upravitelja je, da ohranja vrednost zapuščine in s tem v zvezi opravlja posle redne uprave, med katere investicije v kmetijo ne spadajo. Za razpolaganje z zapuščino potrebuje odločitev sodišča ali sodedičev.
  • 8.
    VDSS Sklep Pdp 667/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00020360
    ZPP člen 254, 394, 394-10, 395, 396.
    obnova postopka - zavrženje predloga - nov dokaz - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku - razsodnost
    Materialnopravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku, ki ni enako izvedenskemu mnenju, ki je bilo pridobljeno v obravnavani zadevi, nov dokaz, ki bi ga bilo mogoče uveljaviti kot obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP. Zlasti pa ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ne bi mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
  • 9.
    VDSS Sodba Psp 421/2018
    31.1.2019
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00021518
    ZPIZ-2 člen 63.
    invalidnost
    Tako ugotovljene trajne spremembe v zdravstvenem stanju tožnika, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije pomenijo invalidnost III. kategorije, saj je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %. Gre za medicinsko vprašanje in v zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam izvedencev, specialistov s posameznih področij, kjer ima tožnik glavne zdravstvene probleme.
  • 10.
    VDSS Sodba Psp 38/2019
    31.1.2019
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00021979
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 93.
    invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti
    Po ustaljeni sodni praksi je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
  • 11.
    VSM Sklep V Kp 37530/2016
    31.1.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00020340
    ZKP člen 83.
    izločitev izjave - sklep o izločitvi dokazov
    Sklep o izločitvi izpovedbe obdolženega D. J. je torej že pravnomočen, saj je o njem že odločal senat Okrožnega sodišča na Ptuju.
  • 12.
    VSC Sklep Cp 13/2019
    31.1.2019
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00020299
    ZZZDR člen 106a, 106a/1.
    stiki otroka - tretja oseba - stiki v korist otroka
    Stiki otroka s tretjo osebo morajo biti v otrokovo korist.
  • 13.
    VSL Sklep IV Cp 2535/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL00020085
    Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 2, 2/1, 2/1-10, 3, 5, 8, 9, 10. ZPP člen 18, 18/3.
    tožba za znižanje preživnine - preživninski spor - spor z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost tujega sodišča - otrokovo običajno prebivališče
    Običajno prebivališče je tisto, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko okolje. Zato je treba pri opredelitvi pojma običajno prebivališče upoštevati dolžino, rednost, pogoje bivanja in razloge za bivanje na ozemlju države članice ter razloge za preselitev družine v to državo članico, državljanstvo otroka, kraj in pogoje šolanja, znanje jezikov ter družinske in socialne vezi otroka. Pri tem mora sodišče upoštevati vse dejanske okoliščine primera.
  • 14.
    VSL Sklep IV Cp 133/2019
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00019456
    ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106.
    spori iz razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba stikov - spremenjene razmere - otrokova korist - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
    V družinsko pravnih zadevah za odločitev sodišča praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD. Ima namreč bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj in izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. Izvedenca zato sodišče angažira le, če glede na okoliščine konkretnega primera oceni, da mu mnenje CSD ne zadostuje za odločitev.
  • 15.
    VSL Sodba II Kp 43158/2016
    31.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00019052
    KZ-1 člen 228, 228/1.
    kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje
    V tenorju obtožbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena kot subjektivnega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja in ne kaznivega dejanja poslovne goljufije.

    Tožilka šele v pritožbi lažnivost obljube in odsotnost namena plačati račun podkrepi z navedbami, da obtoženkin transakcijski račun ni bil blokiran, da je prejemala nakazila na račun in plačevala druge storitve, tedaj sama odločala, katere stvari bo plačala in katere ne, da so poslovne težave nastopile šele kasneje in da je v zagovoru navajala, da bi oškodovanki plačala z gotovino, če bi bilo nujno. Iz konkretnega opisa dejanja v obtožbi vse te okoliščine niso razvidne, za konkretizacijo lažnivosti obljube pa navedbi, „da nato računa ni plačala“ in „da tega namena tudi ni imela“, ne zadoščata.
  • 16.
    VSM Sklep I Cp 45/2019
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00019620
    ZPP-UPB3 člen 105a, 343, 343/1, 343/2, 458, 458/3.
    neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - zavrženje prepozne pritožbe
    V skladu s 105.a členom ZPP se šteje, da je pritožba umaknjena, če sodna taksa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, ni plačana.
  • 17.
    VSC Sodba Cp 445/2018
    31.1.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00030644
    OZ-UPB1 člen 197. ZZZDR-UPB1 člen 129. ZZZDR-UPB1 člen 129a.
    verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - ugovor pravnomočno razsojene stvari - preživljanje mladoletnega otroka
    Sodišče prve stopnje ni sledilo toženčevemu ugovoru pravnomočno razsojene stvari in zaključilo, da je toženec dolžan prispevati polovico izdatkov, ki jih je imela tožnica s preživljanjem mld. K. v letu 2015, to je 2.100,00 EUR
  • 18.
    VDSS Sklep Pdp 860/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00021214
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha - ustavitev postopka
    Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo res umaknil šele 18. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da ni tožbe umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče bi tako moralo o stroških odločiti na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
  • 19.
    VSL Sodba I Cp 1428/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00019474
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/1, 358. OZ člen 239, 239/1.
    dobava električne energije - stroški porabe električne energije - pogodba o dobavi električne energije - pogodbena obveznost - trditvena podlaga - pomanjkljiva trditvena podlaga - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - informativni dokaz z izvedencem - pritožbena obravnava - pravica do obravnavanja pred sodiščem
    Glede na naravo postopka v predmetni zadevi (spor majhne vrednosti), upoštevajoč ugovorne navedbe toženke pred sodiščem prve stopnje, o katerih je mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov ter upoštevaje dejstvo, da nobena od strank ni predlagala izvedbe naroka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da lahko ugotovljene kršitve odpravi sámo, brez izvedbe obravnave (prvi odstavek 347. člena in 358. člen ZPP).
  • 20.
    VDSS Sodba Pdp 623/2018
    31.1.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00021519
    ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1, 118.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje ponarejanja listin - direktni naklep - pravna zmota - sodna razveza - denarno nadomestilo
    Tožnica dobavnic in računov ni popravljala sama, temveč po navodilih svojih nadrejenih. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica z izvrševanjem očitanih dejanj huje kršila delovne obveznosti, saj je to počela po navodilih nadrejenih. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj, da bi lahko šteli, da gre za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. ZDR-1 v 1. alineji 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Vendar se kaznivo dejanje ponarejanja listin iz določbe 251. členu KZ-1 lahko stori samo z direktnim naklepom.
  • 1
  • od 34
  • >
  • >>