CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020043
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
sklep o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - rok za ugovor - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - dvom v pravdno sposobnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, je pritožbeno sodišče pregledalo priloženo dokumentacijo. Ugotavlja, da grafološka ekspertiza z mnenjem o spornih podpisih tožnice ne vzbuja dvoma o pravdni in procesni sposobnosti tožnice. Sklep zato ni obremenjen s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
bančna garancija za dobro izvedbo posla - pavšalna odškodnina - kršitev pogodbe - neupravičena obogatitev - bančna garancija
Predmet tega postopka je sicer razmerje v zvezi z bančno garancijo, vendar razmerje med naročnikom garancije (tožečo stranko) in upravičencem iz garancije (toženo stranko). V tem razmerju pa imata stranki tudi ugovore iz temeljnega posla. Upravičenec do garancije bi se pravilno poplačal iz garancije le v primeru, da je obstajala njegova terjatev do naročnika najmanj v višini garancije. V nasprotnem primeru je naročnik upravičen od upravičenca zahtevati plačilo tistega zneska, ki je terjatev presegal, saj je bilo plačilo iz garancije izvedeno brez pravne podlage v temeljnem razmerju.
spori iz družinskega razmerja - plačevanje preživnine - določitev preživnine - plačevanje preživnine za več otrok - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe - izpodbojno obdobje - relevantno obdobje - verzijski zahtevek - izvrševanje roditeljske pravice - skupno starševstvo - finančna izravnava - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka - nadstandardne potrebe - ocena - kritje otrokovih potreb - porazdelitev preživninskega bremena
V obravnavanem primeru je sporna le še preživnina za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe. To, kar sta pravdni stranki v razmerju do skupnih otrok v tem času izvrševali, ni bilo nič drugega kot izvrševanje skupne vzgoje in varstva. Ali in kako sta se pravdni stranki v tem obdobju razumeli in kako sta komunicirali, ni bistveno. Obstoj skupnega izvrševanja vzgoje in varstva tudi namreč ni pogojen z zahtevo, da otroci povsem enako časovno obdobje preživijo pri enem ali pri drugem. Starša se o drugačni razporeditvi časa, ki ga otrok preživlja pri vsakem od njiju, lahko dogovorijo oziroma do takega izvajanja pride po naravi stvari. Dejanske okoliščine primera jasno kažejo, da sta (čeprav časovno ne povsem izenačeno) oba starša polno izvrševala svojo roditeljsko pravico. To je pomembno izhodišče za pravilen materialno pravni pristop k plačevanju preživnine.
Kadar so zmožnosti staršev primerljive ter kadar starša zmoreta in hočeta samostojno pokriti otrokove potrebe, ni prav, da eden od drugega terja preživnino oziroma mu določa/vsiljuje način, kako naj svojo preživninsko obveznost izpolnjuje, npr. s plačilom celotne preživnine njemu, nakar je on tisti, ki z njo razpolaga. Tisti od staršev v času, ko on izvršuje vzgojo in varstvo, samostojno skrbi za preživljanje svojih otrok, in obratno. V takem primeru preživnine praviloma sploh ne bi bilo treba odmerjati, a je dogovor oziroma sodna odločitev o denarni izravnavi kljub temu potrebna, kadar je preživninska zmožnost enega od staršev boljša od drugega. To razliko mora v denarju zagotoviti tisti od staršev, ki ima boljše preživninske zmožnosti.
trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - mobing - postopek izbire kandidata - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožnici je bilo zaradi zaostankov pri delu v okviru istega delovnega mesta določeno drugo delo, ki ni bilo vezano na roke. Kot posledica spremembe dela, so ji bila dejansko odvzeta tista pooblastila, ki jih ni več potrebovala, dodelila pa so se ji druga, ki jih je pri opravljanju dela potrebovala. Sodišče prve stopnje je tožnici verjelo, da je bila na prejšnji pisarni zamenjana ključavnica, vendar v kontekstu predolge selitve tožnice iz pisarne tega dejanja ni mogoče razumeti kot šikaniranja oziroma trpinčenja na delovnem mestu. Tožnica ni bila prerazporejena, saj ji je bilo naloženo delo iz delokroga njenega delovnega mesta, prav tako pa se ni spremenilo plačilo za delo.
ZPP člen 8, 285. SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 31, 32, 33, 33/2, 34.
sodno varstvo posesti - odvzem posesti - posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - vrnitev posesti - neposredna in posredna posest - menjava ključavnice - dovoljena samopomoč - dokazna ocena - materialno procesno vodstvo
Za obstoj posesti je relevantno stanje neposredno pred motilnim ravnanjem.
Dejansko oblast nad stanovanjem so tožniki manifestirali s tem, da je druga tožnica vanj odložila določene stvari, plačevala določene stroške stanovanja in po potrebi v stanovanje vstopila, hkrati pa sta tožnici nemudoma reagirali na poseg toženk v stanovanje. Vse navedene okoliščine zadostujejo za zaključek, da na dan 10. 11. 2017 stanovanje ni predstavljalo zapuščene stvari, temveč so tožniki dne 5. 9. 2017 postali njegovi izključni posestniki, svoje posesti pa vse do 10. 11. 2017 niso opustili. Nepomembno je, da je druga tožnica v stanovanje vstopala redko, saj je posest dejanska fizična oblast nad stvarjo in zanjo ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt.
zaseg predmeta - odvzem predmetov - opravljanje dejavnosti brez predpisanih dovoljenj - trgovinska dejavnost - pravna oseba - tržna inšpekcija - stroški postopka o prekršku - oprostitev plačila stroškov postopka - obročno plačilo globe - predlog za obročno plačilo globe - odmera sankcije
ZP-1 kot materialnopravni in procesnopravni predpis, ki ureja pravo o prekrških, ne predvidi izdaje procesnih sklepov za odločitev, da se ne vrne zasežena stvar; temveč sodišče odloči s sodbo, v kateri pojasni odločitev za nevrnitev predmetov in za izrek stranske sankcije.
Tržni inšpektor je ravnal v skladu s pooblastili, kot mu jih določa ZTI, ko je ugotovil sum storitve prekrška po ZT-1 in je sestavil zapisnik ter zasegel predmete in izdal potrdilo o zaseženem blagu, nato pa je v obdolžilnem predlogu tudi predlagal, da se pravni osebi skladno z 25. členom ZP-1 izreče stranska sankcija odvzema (zaseženih) predmetov.
Pravna oseba je bila v vabilu (za podajo pisnega zagovora ali podajo zahteve za ustno zaslišanje) opozorjena, da mora na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogla uveljavljati; med taka dejstva pa sodijo dejstva, ki so pomembna za odločitev o odgovornosti za prekršek kot tudi dejstva in okoliščine za odmero sankcij.
V postopku o prekršku ni možna oprostitev plačila stroškov postopka pravni osebi; o predlogu za obročno plačilo globe pa odloča Finančna uprava RS.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - otrokovi stiki - pravica do stikov - stiki pod nadzorom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - otrokova korist
Izvajanje stika pod nadzorom CSD predstavlja močan poseg v pravico starša do stika z otrokom in v otrokovo pravico do stikovanja s staršem, zato mora biti tak poseg utemeljen. Stiki se zato na tak način, v primeru kot je obravnavani, ko je bil nadzor uveden zlasti kot prehodno obdobje, v katerem bi lahko oče in sin po daljši prekinitvi svojo čustveno vez ponovno vzpostavila do te mere, da lahko potem stik samostojno izvajata, ne da bi bil otrok ogrožen, ne morejo izvajati v nedogled. Ker so stiki v tej obliki potekali več kot dve leti, podatki v spisu pa kažejo, da oče otroka ne ogroža in da sta znova vzpostavila medsebojno vez, razlogov za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom CSD ni.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Torej je poškodba sama - zvin desnega kolenskega sklepa z manjšo raztrganino zunanjega meniskusa - nastala neodvisno od prehodne okvare hrustanca, oziroma nastala bi tudi, če predhodne okvare hrustanca ne bi bilo. Izvedensko mnenje potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obravnavana poškodba sprožila vse opisane zdravstvene težave z desnim kolenom, da so bile vse akutne zdravstvene težave s poškodovanim kolenom in posledično zdravljenje v celoti povezani s poškodbo v obravnavanem škodnem dogodku (listna št. 174).
Izvedensko mnenje potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da okvare sklepnega hrustanca pogosto dalj časa ne povzročajo nobenih zdravstvenih težav in se izrazijo šele ob nekem sprožilnem elementu, kot se je zgodilo pri tožniku v obravnavanem škodnem dogodku, da je torej škodni dogodek bil sprožilni element za manifestacijo vseh nastalih težav.
ZKP člen 214, 215, 285e. ZP-1 člen 58, 58/2, 58/3, 67, 67/1, 210, 210/1.
izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazložitev odredbe - postopek o prekršku - smiselna uporaba določb zkp v prekrškovnem postopku
Po drugem in tretjem odstavku 58. člena ZP-1 in sedmi alineji prvega odstavka 210. člena ZP-1 se za hišno preiskavo smiselno uporabljajo določbe ZP-1 o rednem sodnem postopku. ZP-1 v sedmi alineji prvega odstavka 67. člena določa, da se, če v tem zakonu ni drugače določeno (in ni), v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku, torej tudi 214. in 215. člena ZKP. Ustavno sodišče je z odločbo Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 spremenilo svoje stališče iz starejše odločbe Up-2094/06 z dne 20. 3. 2008. Če bi pristali, da za obrazložitev odredbe o hišni preiskavi zadostuje zgolj sklicevanje na predlog policije ter bi o presoji sodnika sklepali iz samega dejstva, da je hišno preiskavo odredil, bi se odrekli ne le garantni funkciji sodnika, temveč tudi možnosti učinkovitega naknadnega preizkusa, ali je bila hišna preiskava opravljena v skladu z ZKP in Ustavo. Ker je okrajna sodnica odredila hišno preiskavo z odredbo, ki ne vsebuje razlogov za presojo izpolnjenosti pogojev za poseg v pravico do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave, je kršila obtoženčevo pravico do obrazložitve sodne odločbe iz 22. člena Ustave in ne le kršila določbo o obrazloženosti odredbe iz prvega odstavka 215. člena ZKP v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 67. člena ZP-1.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 109, 110, 421.
vdovska pokojnina
Vdova, ki do zavarovančeve smrti ni dopolnila 53 let starosti, dopolnila pa je 48 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 53 let starosti. Po sedmem odstavku 110. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do vdovske pokojnine tudi vdova, ki ob zavarovančevi smrti nima lastnosti zavarovanca, če je do zavarovančeve smrti dopolnila starost 48 let; če do zavarovančeve smrti ni dopolnila starost 48 let, dopolnila pa starost 45 let pridobi to pravico, ko dopolni 48 let starosti. Glede na prehodno določbo 421. člena ZPIZ-1 pridobi v letu 2005 vdova, ki ob smrti moža ni imela lastnosti zavarovanca in ni dopolnila starosti 48 let, dopolnila pa je 43 let starosti, pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 48 let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00018919
KZ-1 člen 284, 284/2. ZPP člen 9, 233, 238.
kaznivo dejanje krive izpovedbe - znaki kaznivega dejanja - dolžnost pričanja - zamolčanje dejstev - pomanjkljiv pravni pouk - pravdni postopek - navedbe stranke v postopku - izpovedba stranke
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 lahko v pravdnem postopku ob zaslišanju strank stori tudi stranka, ki se odloči, da bo izpovedovala, a zamolči bistvene podatke, sodišče pa na takšno njeno izpovedbo opre svojo odločitev.
V pravdnem postopku se ločijo strankine navedbe (kot glavnega procesnega subjekta) in strankine izpovedbe (kot dokaznega sredstva) na zaslišanju. Splošna dolžnost pričanja, ki je izraz pravice do sodnega varstva, vsebuje troje dolžnosti: 1) dolžnost odzvati se vabilu na zaslišanje, 2) dolžnost izpovedati in 3) dolžnost govoriti resnico. Pri zaslišanju strank veljajo nekatere izjeme, ki so posledica privilegija zoper samoobtožbo. Za razliko od priče za zaslišanje strank ne veljata prvi dve zgoraj omenjeni dolžnosti. Stranka, ki je zaslišana v dokazne namene, lahko odreče odgovor na posamezna vprašanja, če bi sebe ali zakonsko določene kategorije njej bližnjih oseb s svojim odgovorom spravila v hudo sramoto, precejšnjo premoženjsko škodo ali v kazenski pregon. A če se stranka odloči izpovedati, mora govoriti resnico v vsej svoji razsežnosti. To ne pomeni le, da tistemu, kar ve, ne sme ničesar dodati, temveč tudi, da ne sme ničesar zamolčati ali zatajiti ter od tega ničesar spremeniti. Pravica stranke, da odkloni izpovedbo, ne pomeni, da ima pravico zatajiti posamezna dejstva. Stranki, zaslišani v dokazne namene, je mogoče očitati storitev kaznivega dejanja krive izpovedbe z alternativno izvršitveno obliko zamolčanja, kadar je stranka bila voljna izpovedovati. Če predsednik senata v pravdnem postopku opusti svojo dolžnost opozoriti zaslišano stranko, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, krši določbe ZPP, a ne bistveno, kajti ta pravni pouk ni konstitutivne, temveč le opozorilne narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00021764
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3, 63/3.. ZPP člen 243, 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 62.
III. kategorija invalidnosti - nejasnosti v izvedenskem mnenju
Čeprav sta na izvedenčevo oceno invalidnosti obe stranki podali pripombe, v katerih je toženec vztrajal pri potrebi po časovni razbremenitvi, tožnik pa pri delovni zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katerem dela, pod splošnimi pogoji, je sodišče prve stopnje, zaključilo, da pri tožniku invalidnost ni podana, ker predlagane stvarne razbremenitve na delovnem mestu, na katerem je tožnik zaposlen, niso potrebne. Čeprav toženec ni izrecno predlagal dopolnitve mnenja, tožnik pa je dokazni predlog, da se izvedenca zasliši, umaknil, bi moralo sodišče, ob oceni, da so v izvedenskem mnenju nejasnosti oziroma pomanjkljivosti, že po 2. odstavku 254. člena ZPP, dodatno pa še po 62. členu ZDSS-1, ki sodišču pod določenimi pogoji nalaga celo dolžnost izvedbe dokazov po uradni dolžnosti, te nejasnosti oziroma odprta vprašanja dodatno razčistiti s sodnim izvedencem. Namesto tega pa se je kar samo postavilo v vlogo sodnega izvedenca in ugotavljalo dejstva, za katera nima strokovnega medicinskega znanja.
Tožena stranka ne navaja, iz spisa pa tudi ni razvidno, koliko časa je poteklo med seznanitvijo z (delno) izpolnitvijo in umikom tožbe, pa tudi če bi res poteklo več mesecev, to ni odločilno, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Ker je tožnik umaknil tožbo takoj po izpolnitvi s strani tožene stranke, je bilo treba izpodbijani sklep spremeniti tako, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa mora povrniti potrebne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.
poroštvo - poroštvena izjava - zaveza kot porok in plačnik - veljavnost izjave o poroštvu - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis fizične osebe - žig pravne osebe
Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.
Ob ugotovitvi, da je toženec izvrševal dolgotrajno nasilje nad tožnico in njunima sinovoma, kar je privedlo do njihove izselitve iz stanovanja, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila dolžna zahtevati od toženca, da ji omogoči (so)uporabo stanovanja. Brezpredmetna je pritožbena navedba, da tožnica ni imela namena živeti v stanovanju, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se prostovoljno odpovedala bivanju v stanovanju oziroma njegovi uporabi. Nepomembna je tudi trditev, da toženec tekom tega postopka tožnici ni preprečeval souporabe stanovanja, saj se glede na ugotovljeno toženčevo dolgoletno nasilje tožnica ni bila dolžna vračati v stanovanje.
ZMZPP člen 89. ZFPPIPP člen 52, 52/2, 52/2-3, 52/2-3(2), 101, 101/1, 240, 240/1, 244, 244/2, 383.
začetek postopka zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - uvedba stečajnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - krajevna pristojnost stečajnega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - odsvojitev premoženja - navodila sodišča upravitelju - zaščitni ukrepi - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Po določilo druge alineje 3. točke drugega odstavka 52. člena ZFPPIPP je v primeru, če dolžnik v Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, za odločitev o začetku postopka zaradi insolventnosti pristojno tisto sodišče, na območju katerega je premoženje dolžnika. Ob uvedbi tega postopka je dolžnik v Sloveniji imel tako premično kot nepremično premoženje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Torej je bilo Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za odločitev o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Ne glede na to, da se je dolžnik po uvedbi postopka osebnega stečaja vsega svojega premoženja znebil, pa prvostopenjsko sodišče na podlagi določila 89. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ostaja pristojno za izvedbo predmetnega postopka. Po tem določilu so namreč za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. V pravdnem postopku je to z vložitvijo tožbe, v stečajnem pa z uvedbo postopka osebnega stečaja.
Po določilu prvega odstavka 101. člena ZFPPIPP daje sodnik, ki vodi postopek, upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna. Če že upravitelj sam ni zaznal, da dolžnik odsvaja premoženje, bi ga moralo na to opozoriti sodišče. Upravitelj pa bi nato lahko upnikom dal pobudo, naj predlagajo ustrezne ukrepe za zaščito dolžnikovega premoženja.
Skladno z določilom prvega odstavka 240. člena ZFPPIPP je le upnik tisti, ki lahko predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarnih terjatev vseh upnikov do dolžnika. Sodišče take začasne odredbe po uradni dolžnosti samo ne sme izdati.
ZIZ-UPB4 člen 24, 208. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - kršitev pravice do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi predlog vsebinsko obravnavalo in pravilno ugotovilo, da listina, ki jo je upnik predložil, ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZIZ. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za spremembo imetnika hipoteke. Res je zemljiškoknjižni izpisek javna listina, s katero bi bilo mogoče dokazovati prehod terjatve, vendar take listine upnik v postopku ni predložil. Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da v zemljiškoknjižnem postopku velja, da je bil vpis izveden na dan, ko je sodišče prejelo predlog za vpis, vendar dokler vpis ni dokončno dovoljen, lahko govorimo le o pogojnem vpisu. Če sodišče vpisa na koncu ne dovoli, plomba ne dokazuje ničesar. Ker pa vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da je bil predlog, na katerega se sklicuje pritožnik, vložen po tem, ko je bil na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin že vpisan kupec in izbrisane prej obstoječe hipoteke (na neobstoječi hipoteki pa ni mogoče vpisati spremembe imetnika), je jasno, da zgolj s sklicevanjem na vložitev zemljiškoknjižnega predloga za vpis pritožnik ne more izkazati prehoda terjatve.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - javno dobro - zaznamba vrste javnega dobra - izbris zaznambe - titular javnega dobra
Ne le, da predlagateljica ni izkazala, da sporna nepremičnina predstavlja grajeno javno dobro, pač pa tudi ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne „razpolagalnega upravičenja“, ki bi ji v obravnavani zadevi omogočilo vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.
začasna odredba - delitev stvari v solastnini - ureditvena (regulacijska) začasna odredba
Kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.