DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020977
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu "kuhinjska pomočnica". Spornega dne je po tem, ko je v pralnici oprala voziček za prevoz hrane, voziček hotela premakniti v drug prostor, v prehodu med obema prostoroma pa ji je voziček stisnil desno roko ob podboj, zaradi česar je prišlo do poškodbe. Tožnica je premikala voziček, ki je bil višji od nje in je tehtal 143 kilogramov, pri premikanju pa so se vrata vozička pričela premikati. Tožnica je, da bi preprečila, da bi jo vrata vozička poškodovala, vrata odrinila z levo nogo, pri tem pa se je voziček premaknil v desno ter ji stisnil njeno desno roko ob obok prehoda. Tla v pralnici ne predstavljajo nevarne stvari, saj niso bila drseča, tožnica pa je tudi imela ustrezno obutev. Tožnica tudi ni navajala, da bi ji zdrsnilo na mokrih tleh, ali da bi zaradi mokrih tal padla. Zato je pravilen zaključek, da objektivna odškodninska odgovornost ni podana. Tudi krivdna odgovornost tožene stranke ni podana, saj toženi stranki ni mogoče očitati krivde kot enega izmed elementov civilnega odškodninskega delikta iz 131. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020131
OZ člen 179, 190. SPZ člen 48.
neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - vlaganje v nepremičnino - tuj posel - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - verzijski zahtevek - poslovodstvo brez naročila - soglasje lastnika - uničenje stvari - požar - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo
Tožnika sta z vlaganji izboljšala toženčevo nepremičnino in povečala njeno vrednost, nista pa opravljala tujega – toženčevega posla, zato v obravnavanem primeru ne gre za nepristno poslovodstvo. Soglasje lastnika nepremičnine je po 48. členu SPZ potrebno le za dogovor med lastnikom in graditeljem, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi takšnega dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Tudi če je gradil ali izboljšal zgradbo na tuji nepremičnini brez soglasja njenega lastnika, pa mu pravo daje verzijski zahtevek. Po splošnem pravilu iz 190. člena OZ se sme zahtevati povračilo za povečano vrednost nepremičnine, ki je posledica njunih vlaganj. Po navedenem torej niso pomembne izpovedi strank in prič o tem, ali je toženec tožnikoma dovolil le bivanje v svoji nepremičnini ali tudi sporna vlaganja. Ker je zanje vedel, bi se početju tožnikov lahko enostavno uprl, če z njunimi vlaganji ne bi soglašal.
ZPP člen 274.. ZSPJS člen 3a, 3a/3, 3a/10.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02) (2008) člen 7.
razvrstitev v plačni razred - zavrženje dela tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
Z neposrednim uveljavljanjem sodnega varstva je tožnica želela nedopustno poseči v čas pred 1. 9. 2008, natančneje v čas od 1. 8. 2008 do 31. 8. 2008, ko je veljal aneks z dne 5. 8. 2008 k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 9. 1998. Na podlagi te pogodbe o zaposlitvi je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena kot pisarniški referent, V. tarifni razred. Omenjeni aneks se je po vsebini nanašal na prevedbo tožničine plače, kot je toženi stranki nalagal ZSPJS. Upoštevala je tudi 7. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki je začel veljati 17. 6. 2008, ki je določal, da se javni uslužbenci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pisarniški referent, po uveljavitvi aneksa prevedejo na delovno mesto administrator.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020444
ZFPPIPP člen 377, 378, 378/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 252, 252/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 92. OZ člen 186, 186/1, 186/4.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izbris stečajnega dolžnika iz registra - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - prekinitev pravdnega postopka - sposobnost biti stranka - pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka - neobstoj pravnega nasledstva - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - vrnitev premičnin - vrnitveni zahtevek - pogoji za vrnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - dejanska oblast - odtujitev blaga - prodaja blaga - neupravičena pridobitev - odškodnina - odškodninski zahtevek - solidarna odgovornost - pomanjkljiva obrazložitev - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker tožnica ni dokazala, da bi toženci še razpolagali s spornimi premičninami, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi primarnega tožbenega (vrnitvenega) zahtevka zoper prve tri tožence pravilna.
Tožnica je podredni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami o odvzemu in razpolaganju z njenimi stvarmi s strani tožencev brez pravnega naslova, zaradi česar naj bi utrpela škodo, kar pomeni, da je uveljavljala odškodninsko podlago, česar pa sodišče prve stopnje ni dosledno upoštevalo, saj je na eni strani ugotavljalo, kakšna škoda je tožnici nastala zaradi odtujitve spornih predmetov, zahtevku pa je nato ugodilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.
Tožnica je sporno računovodsko dokumentacijo ponudila šele po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa je to storila na zahtevo (intervencijo) izvedenca, ki je (očitno) ocenil, da ta dokaz potrebuje za izdelavo (dopolnitve) mnenja (drugi odstavek 252. člena ZPP). S tem je pogoj nekrivde v smislu 286. člena ZPP izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019109
ZPP člen 14, 216. OZ člen 131, 179. ZOdvT člen 20.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - prosti preudarek - višina škode
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče po 14. členu ZPP vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Sodišče prve stopnje bi moralo do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške odmeriti ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - pravna opredelitev - kršitev kazenskega zakona
Po oceni pritožbenega sodišča so opisana kazniva dejanja, ki so premoženjska in istovrstna, glede na čas storitve časovno povezana, saj jih je obtoženec storil zaporedoma oziroma dejanji opisani pod točkama 2. in 3. izreka sodbe skorajda istočasno ter na istem kraju, vsa dejanja pa je tudi storil na enak način in v enakih okoliščinah, zato je z njegovim ravnanjem izpolnjen zakonski pogoj enotne dejavnosti. Obtoženec je nadalje dejanja izvršil iz koristoljubnih namenov, saj je po lastnih navedbah takrat živel na ulici, prenehal pa je tudi z zdravljenjem odvisnosti od prepovedanih drog. V takšnih socialnih in premoženjskih razmerah pa si je z vlomnimi tatvinami več kot očitno pridobival potrebna sredstva za preživljanje in nakup heroina, kar izkazuje tudi dejstvo, da je iz vozil odtujil predmete, v katerih se običajno nahajajo denar ali drugi vrednejši predmeti. Posledično pa je izkazan tudi obtoženčev enoten psihični odnos do kaznive kontinuirane dejavnosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje dejanja opisana v izreku sodbe (ki jih je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot tri posamična kazniva dejanja velike tatvine) pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00019176
ZDZdr člen 51, 71, 71/7, 78.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - stroški postopka - stroški izvedenca
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020056
ZZVZZ člen 87, 87/1.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - navodilo za delo - zavrnitev tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče je tako izpovedbo zavarovanca kot vsebino Obvestila Inšpektorata RS za delo, na kar se osredotoča pritožnik (pa tudi ostalo dokazno gradivo), presodilo tako, kot mu nalaga zakon - najprej samo zase, nato pa še v primerjavi z ostalimi dokazi. Glede na uspeh celotnega dokaznega postopka je upravičeno podvomilo o njuni verodostojnosti, svojo presojo pa je utemeljilo z razlogi, ki so logični in tudi izkustveno sprejemljivi.
ZIZ člen 20a, 40, 40/1, 40/1-3, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
neposredno izvršljiv notarski zapis - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - navedbe v predlogu za izvršbo - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - višina upnikove terjatve - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - pavšalne navedbe
Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika. Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.
Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo).
zastaranje terjatve - članarina - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - občasna terjatev - terjatev iz gospodarske pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 347. člena OZ in ugotovilo, da gre pri sporni članarini za občasno terjatev, saj je iz sklepa Skupščine Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije razvidno, da članarina dospeva mesečno. Takšne občasne terjatve pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve oziroma mesečne članarine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021589
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371-1-11. KZ-1 člen 54, 211, 211/1, 251, 251/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - mednarodna pravna pomoč - razlogi o odločilnih dejstvih - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ponarejanje listin - izvedba dokaza v tujini
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi bilo lahko zaslišanje v okviru mednarodne pravne pomoči izvedeno zgolj po sodnih organih zaprošene države zaradi minimalnih standardov varovanja pravic obdolženca, pri čemer niti ne pojasni in ne navede, katera pravica naj bi bila obdolžencu z njunim zaslišanjem prekršena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00020094
OZ člen 416, 416/2. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1.
kolektivna terjatev - nedeljive obveznosti - skupnost dedičev - dediščinska skupnost - razdelitev zapuščine - oblikovanje tožbenega zahtevka - skrbnik za poseben primer - skrbnik vrnjenega premoženja - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje
Ker še vedno obstaja dediščinska skupnost, saj dediči zapuščine še niso razdelili, je pravilen zaključek sodišča, da bi morala tožnica oblikovati zahtevek v korist dediščinske skupnosti, ne pa zgolj v svojo korist kot ene od štirih dedičev.
zaseg predmeta - zapisnik o zasegu predmetov - vrednost stvari - ocena vrednosti - prosti preudarek - pretrganje zastaranja - upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem
Toženec (izvršitelj) glede na sklep o izvršbi, ki je določal le odstranitev tožnika iz stanovanja ter prepustitev stanovanja upnici v posest in izključno uporabo za dobo 6 mesecev, ni imel podlage za odvzem in hrambo tožnikovih premičnin. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 131. člena OZ pravilno odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti vrednost odvzetih stvari, ki so bile navedene na zapisniku o deložaciji in za katere je toženec priznal, da jih je odnesel iz stanovanja.
OZ člen 15, 73, 73/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
verižna kompenzacija - žig pravne osebe - podpis pravne osebe - ponareditev podpisa na pogodbi - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neobstoječa pogodba - kazenska ovadba kot dokaz - obstoj dolga - odpust dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da soglasja dveh udeleženk kompenzacije ni bilo, ker je bil žig in podpis navedenih družb ponarejen in zlorabljen, kar vodi v zaključek, da je pogodbo v imenu družbe sklenila neupravičena oseba. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec, v imenu drugega brez njegovega pooblastila, pa zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Ker soglasje za odpust dolga (in s tem sodelovanja v verižni kompenzaciji) s strani (dveh) kompenzacijskih udeležencev očitno (tudi naknadno) ni bilo podano, do verižne kompenzacije med (vsemi) udeleženci sploh ni prišlo. Zato gre v konkretnem primeru verižne kompenzacije za neobstoječo pogodbo, ki med strankami ni ustvarila nobenih medsebojnih pravic in obveznosti.
ZPP člen 277, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 118, 118/2.
zamudna sodba - rok za podajo odpovedi - denarno povračilo - sodna razveza
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da gre za dejansko vprašanje o tem, kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Običajno je, da se s temi razlogi seznani takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa tudi kasneje, vse do zagovora delavca, ki je predviden v drugem odstavku 85. člena ZDR-1. V primeru, da je med strankama sporno, kdaj se je delodajalec seznanil z odpovednim razlogom, mora sodišče v pravdnem postopku izvesti ustrezne dokaze, pri čemer je dokazno breme o tem vprašanju na delodajalcu.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 16, 16/5, 185, 185/1, 189, 189/6, 191, 191/3. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
javna dražba nepremičnin - preizkus zakonitosti - udeleženec postopka - kupec na prisilni javni dražbi - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - pravica do poštenega sojenja - standard obrazloženosti - grajanje procesnih kršitev - odprava procesnih kršitev - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nimajo le dejanski udeleženci javne dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Pritožnik je postal udeleženec obravnavanega izvršilnega postopka že s tem, da je pravočasno plačal varščino in s tem pridobil pravico do udeležbe na dražbi.
Pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi, ker je pričelo z dražbo predčasno.
Tudi v izvršilnem postopku je za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu URS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, velikega pomena, da stranka ali udeleženec postopka lahko spozna, da se je sodišče z njegovimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Ustavno zagotovljeno je v tem oziru tudi jamstvo izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.
Sodišče prve stopnje je navedena ustavna procesna jamstva kršilo že s tem, da se do zatrjevanih kršitev postopka ni opredelilo. Z opustitvijo navedbe razlogov, ki potrjujejo zakonitost javne dražbe, pa je hkrati tudi kršilo jamstvo izčrpne obrazložitve.
Čeprav je v izvršilnem postopku graja kršitev, ki se nanašajo na zakonitost javne dražbe, dopustna tudi še v pritožbi zoper sklep o izročitvi, pa stranka ali udeleženec postopka lahko poda grajo tudi prej, sodišče prve stopnje pa ima v tem primeru dolžnost, da jo preuči in jo samo sanira. Že izdan sklep o domiku sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitvi samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021817
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sredstva, pridobljena z delom - ničnost darilne pogodbe - izbrisna tožba
Darilna pogodba, sklenjene med prvim tožencem kot tožničinim bivšim možem in darovalcem ter njegovim sinom, drugim tožencem, kot obdarjencem, ni nična; njen predmet (stanovanje številka 4, v stavbi 000, k.o. X) ni sodil v skupno premoženje tožnice in prvega toženca.