TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 5.844,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.497,77 EUR od 8. 7. 2012 do plačila in od 69 zneskov po 63,00 EUR od drugega dne v mesecu v zaporednih mesecih od avgusta 2012 do vključno aprila 2018 do plačila, v roku 15 dni.

Višji tožbeni zahtevek (v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov uporabnine za obdobje pred 8. 7. 2012) se zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Ob ugotovitvi, da je toženec izvrševal dolgotrajno nasilje nad tožnico in njunima sinovoma, kar je privedlo do njihove izselitve iz stanovanja, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila dolžna zahtevati od toženca, da ji omogoči (so)uporabo stanovanja. Brezpredmetna je pritožbena navedba, da tožnica ni imela namena živeti v stanovanju, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se prostovoljno odpovedala bivanju v stanovanju oziroma njegovi uporabi. Nepomembna je tudi trditev, da toženec tekom tega postopka tožnici ni preprečeval souporabe stanovanja, saj se glede na ugotovljeno toženčevo dolgoletno nasilje tožnica ni bila dolžna vračati v stanovanje.