KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019658
ZKZ člen 20, 22. OZ člen 22, 22/3, 28, 28/2, 52.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote - ponudba - sprejem ponudbe - vabilo k ponudbi - veljavnost prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča - osebe, ki niso predkupni upravičenci - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Ni izključeno, da ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča iz 20. člena ZKZ tudi v razmerju do posameznika, ki ni predkupni upravičenec, učinkuje kot zavezujoča ponudba. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so pogoji, na podlagi katerih je moč govoriti o takšnem zavezujočem učinku toženčeve ponudbe v razmerju do tožnice, v konkretnem primeru izpolnjeni. Stranki sta se namreč že pred podajo ponudbe dogovorili za sklenitev prodajne pogodbe, strinjali sta se tako glede njenega predmeta kot tudi glede višine kupnine, poleg tega je toženec tožnici prepustil posest nepremičnin, kupnina pa je bila v pretežnem delu že plačana. Toženec je dogovorjena predmet in ceno vpisal v ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer je v njej zapisal, da je kupec zemljišč znan. Upoštevajoč te okoliščine ne more biti dvoma, da tožnica ni bila zgolj nekdo iz nedoločenega kroga oseb, temveč je bila toženčeva ponudba za prodajo zemljišč naslovljena prav (samo) nanjo, zaradi česar je imela (tako kot to velja v razmerju do predkupnih upravičencev tudi) v razmerju do nje naravo zavezujoče ponudbe. Enako je svojo ponudbo v razmerju do tožnice očitno razumel tudi toženec, saj odločbi, s katero je upravna enota odobrila (že) sklenjeni pravni posel, ni nasprotoval. S toženčevim prejemom tožničine izjave o sprejemu ponudbe je bila zato glede kmetijskih zemljišč med strankama sklenjena prodajna pogodba, in sicer pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani upravne enote.
delo v splošno korist - izvršitev kazni - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - zavrnitev predloga - odvzem prostosti - nadomestna izvršitev kazni zapora - novo kaznivo dejanje
Obsojeni je s storitvijo novega (hujšega) kaznivega dejanja izneveril zaupanje sodišča prve stopnje, ki mu je z odločitvijo o izvršitvi zaporne kazni z delom v splošno korist dalo še eno priložnost, da izkaže pozitivno spremembo svojega predhodnega ravnanja in kaznivih dejanj ne ponavlja.
S tem, ko je bila zaradi ropa, izvršenega dne 8. 12. 2017, obsojenemu dne 9. 12. 2017 odvzeta prostost, mu je bilo sicer res onemogočeno izvrševanje dela v splošno korist, vendar ker gre za oviro, ki je posledica izključno obsojenčevega krivdnega ravnanja, to ne more biti opravičljiva okoliščina.
ZD člen 175, 203, 203/1, 213, 213/4, 213/5, 223, 224.
nujni dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - zapuščinska obravnava - stranke zapuščinskega postopka
Nujni dedič mora vselej uveljavljati zahtevek za vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža neposredno v pravdi, kadar obdarjenci niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa tudi tedaj, če sam ni sodeloval v zapuščinskem postopku (223. člen ZD), če po napotilu sodišča ni sprožil pravde med zapuščinskim postopkom, ali če ga sodišče ni napotilo na pravdo, pa bi ga moralo (četrti in peti odstavek 213. člena ZD), če obstajajo pogoji za obnovo zapuščinskega postopka (224. člen ZD), končno pa tudi v primerih, ko ni zapuščine, ker je pokojnik s celotnim svojim premoženjem razpolagal že za časa svojega življenja in ga ob smrti ni imel več.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - stanje v naravi - skupni del stavbe v etažni lastnini
Določitev zemljišča kot javnega dobra v postopku, v katerem predlagatelji niso sodelovali, ni ovira za ugotovitev, da ta nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi.
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo (43. člen). Ta zakonodajalčeva odločitev je (tudi) rezultat spoznanja o še večji raznolikosti primerov, kot je bila zaznana ob uveljavitvi ZVEtL. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
Na podlagi ugotovitev o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe ter sosednje šole in o dejanski rabi nepremičnine, iz katere je nastala sporna parcela, v obdobju od izgradnje do zaključka zaokrožitve območja šole in površin, ki sodijo k stanovanjski stavbi, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost stanju v naravi.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - premoženjske razmere - socialne razmere - zmožnost za delo - krivdni razlog - krivda za brezposelnost - pridobitna sposobnost - prizadevanje za ponovno zaposlitev - soglasje zakonca - odsotnost soglasja
Namen 81. člena ZZZDR je v tem, da se nepreskrbljenemu zakoncu po razvezi zakonske zveze zagotovi približno enak premoženjski in socialni standard kot v času trajanja zakonske zveze. Za odločitev je bistvena ugotovitev, da se tožničine premoženjske in socialne razmere zaradi razveze zakonske zveze niso v ničemer spremenile. Ves čas trajanja zakonske skupnosti namreč tožnica ni bila ekonomsko odvisna od moža (toženca) in se njen položaj ob razvezi ni poslabšal.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - obrazložitev odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe. Kdaj je konkretna obrazložitev odpovednega razloga takšna, da zadosti zahtevi iz navedenega zakonskega določila, se je sodna praksa izrekla v številnih primerih, ki so si enotni, da mora biti odpoved obrazložena z dejanskimi in konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je delavcu jasno, zakaj je prenehala potreba po njegovem delu oziroma po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče presoja zakonitost odpovedi le v okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi. Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov. Dopustno je, da dodatno oziroma podrobneje obrazloži in utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele v sodnem postopku prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog, da torej šele takrat navede oziroma konkretizira dejanski razlog odpovedi.
ZSReg člen 41, 41/1, 41/2. ZBan-1 člen 350a, 350a/1.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes za tožbo - odločba Ustavnega sodišča
Za izredni ukrep izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic je treba z razlago ugotoviti, da je bil "nepovraten" oziroma nnjegovih učinkov več ni mogoče izničiti. Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala ni mogoče izničitii, kot da jih ne bi bilo. Sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
ZIZ člen 277, 277/1, 278, 278/1.. ZPP člen 2, 2/1.
zavarovanje z začasno odredbo - trajanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja
V sklepu, s katerim sodišče izda začasno odredbo, sodišče tudi odloči, koliko časa naj odredba traja. S potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, začasna odredba preneha veljati po samem zakonu.
OZ člen 459, 468, 468/1, 468/1-1. ZPP člen 214, 214/2, 215.
odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - izrecno dogovorjena lastnost vozila - skrita napaka - odprava napak na vozilu - povrnitev premoženjske škode - spoznavna kriza - pravilo o dokaznem bremenu - neprerekano dejstvo
Sodna praksa kupcu (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) ne glede na dikcijo 1. točke prvega odstavka 468. člena OZ priznava pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, pri čemer kupec lahko zahteva povrnitev stroškov tudi, če napake še ni odpravil.
Izostanek opravljenega velikega servisa pri vozilu ni lastnost, ki bi ovirala običajno rabo vozila, lahko pa predstavlja odliko stvari, ki je bila med pogodbenima strankama dogovorjena. Dokazno breme, da gre za lastnost, ki je bila za kupca pri nakupu bistvena in brez katere vozila ne bi kupil, je na tožnici.
ZFPPIPP člen 234, 234/3, 423, 423/2. ZPP člen 365, 365-1.
sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva tudi določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži le družbenik dolžnika.
ZFPPIPP člen 433, 433/3, 435, 435/2, 439, 439/2. ZPP člen 337, 337/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - dopustne pritožbene novote - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - pomanjkanje pravnega interesa - ustavitev postopka izbrisa
Razlog, ki ga je navedla pritožnica v pritožbi, je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožbeno sodišče ga je upoštevalo kot dopusten razlog tudi za pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, ker je pritožnica izkazala, da ga ni mogla uveljaviti do poteka roka za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
S predloženo izjavo predlagateljice postopka izbrisa je pritožnica izkazala, da je na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, upravičena poslovati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1, tožena stranka ni bila zavezana uporabiti določbo Kolektivne pogodbe tožene stranke, ki v točki d) 32. člena glede programa razreševanja presežnih delavcev določa, da mora program (v primeru večjega števila delavcev) vsebovati ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, ki so zlasti ponudba pogodbe o zaposlitvi za drugo delo v banki. Navedena določba se nanaša le na kolektivne odpuste, v tožničinem primeru pa je šlo za individualni odpust, glede katerega pa se tožena stranka tudi ni npr. posebej zavezala za uporabo navedene določbe - kot se je npr. zavezala za uporabo kriterijev iz 31. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zgolj zaradi tega ni bila dolžna uporabiti vseh določb te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - fizična oseba - avtorska pogodba - zahtevek za plačilo
Tožeča stranka je fizična oseba, ki uveljavlja zahtevek za plačilo na podlagi pogodbe o igranju vloge, ki po vsebini predstavlja avtorsko pogodbo. Zato v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor niti po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP niti po določbah 482. oziroma 483. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1.
nagrada in stroški izvedenca - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec odgovoril tudi na nekatera dodatna vprašanja, ki so jih izpostavili tožeča stranka, druga tožena stranka in stranski intervenient. Zato mu pripada določena nagrada s stroški.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - nova škoda in dodatna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Drži očitek, da je bila tožnica zaradi nove škode znova in za dalj časa praktično iztrgana iz svojega socialnega okolja in to v času, ko bi se morala spet (začeti) pobirati po predhodnem zdravljenju. To je dodatno oteževalno in očitno kvarno vplivalo na njeno psihično stanje, ustvarjanje poklicne kariere, postavljanje temeljev za družinsko življenje in to prav v času, ko je bila tožnica v svojih zgodnjih tridesetih letih, ko je za tovrstno rast (najbolj) plodno obdobje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019648
ZPP člen 3, 3/3, 214, 318, 318/1, 318/1-4, 319, 319/2. ZFPPIPP člen 299a.
zamudna sodba - izločitvena pravica v stečajnem postopku - priposestvovanje - prijava izločitvene pravice - ugovor res iudicata - splošno znana dejstva - splošno znana in sodno znana dejstva - podatki AJPES
Potek stečajnega postopka v nasprotju s pritožbenim naziranjem ni splošno znano dejstvo v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP v zvezi z 214. členom istega zakona. Za splošno znana dejstva velja standard širše notornosti. Dejstvo mora biti znano širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Sodno znana dejstva, za katera sodišče izve v drugem postopku, niso splošno znana. Ker bi jih moralo sodišče preverjati v drugem sodnem postopku, bi na ta način zunaj procesno ugotavljalo dejansko stanje. S tako ugotovljeno zunajprocesno stvarnostjo sodbe ni mogoče utemeljevati. Zato tudi podatkom iz AJPES-a ni mogoče pripisati pomena splošno znanega dejstva. Ker v obravnavanem primeru torej tudi zatrjevanje kolizije v tožbi zatrjevanih in splošno znanih dejstev ni bilo, je pravilna presoja, da so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020445
OZ člen 6, 6/2. ZNPosr člen 14, 14/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 360, 360/1.
odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevka
Nepremičninska družba ni odškodninsko odgovorna za škodo zaradi (stvarnih) napak nepremičnine, ki jih ob ustrezni skrbnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Od nepremičninske družbe je tudi pretirano pričakovati, da razpolaga z ustreznim znanjem geološke stroke, da bi lahko sama sklepala na vzrok nastanka razpok nepremičnine, vendar pa bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti tovrstne napake hiše zaznati in na ustrezen način preveriti njihov vzrok oziroma jih (vsaj) ne spregledati in tožnici brez kakršnegakoli preverjanja stanja dajati zagotovil o brezhibnosti nepremičnine. Okoliščina, da je tožnica vedela za razpoke, pri čemer je prvo toženo stranko nanje večkrat opozorila in od nje dobila izrecno zagotovilo, da ne gre za nikakršne posebnosti, odškodninske odgovornosti nepremičninske posrednice ne izključuje (ali zmanjšuje). Ker tožena stranka kot nepremičninska družba s svojim ravnanjem ni zadostila standardu dobrega strokovnjaka, odgovarja za škodo, nastalo tožnici.
postopek osebnega stečaja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - predkupni upravičenec - pritožbeni razlogi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožnica zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ni pritožila. S pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa ne more uveljavljati pritožbenih razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Pritožbeni razlog, da je sodišče o dražbi ni obvestilo, nedvomno je razlog, ki bi ga lahko uveljavljala v pritožbi zoper navedeni sklep. Zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
pogodba o delu - soglasje volj - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pooblastilo po zaposlitvi
Pogodba je sklenjena, ko je med strankama doseženo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Pri tem za nastanek pogodbenega razmerja ne zadošča intimna volja, ampak morata pogodbeni stranki voljo izraziti navzven.
Delavke, s katerimi je tožnik sodeloval, niso bile t. i. pooblaščenke po zaposlitvi (80. člen OZ), saj niso opravljale takega dela, da bi bilo v zvezi z njim običajno oziroma pričakovano, da imajo pri izvrševanju svojega dela tudi upravičenje za sklepanje pogodb o delu oziroma avtorskih pogodb.