Vprašanje takojšnje izpolnitve je treba tudi v obravnavanem primeru razlagati tako kot v drugih istovrstnih primerih zoper isto toženo stranko, ko so pripadniki Slovenske vojske v posledici (delne) izpolnitve zahtevka tožbo umaknili v celoti, pri čemer tega niso storili takoj po izpolnitvi (5. 12. 2017), pač pa kmalu po določni seznanitvi z izpolnitvijo. V konkretnem primeru je bilo to na podlagi vloge tožene stranke z dne 6. 7. 2018. Do umika tožbe je prišlo že 15. 10. 2018, v vmesnem času pa tudi niso bila opravljena procesna dejanja, glede katerih bi prišla v poštev določba 156. člena ZPP o separatnih stroških. Zato je za odločitev o stroških postopka poleg prvega odstavka 158. člena ZPP relevanten tudi drugi odstavek 154. člena ZPP, ki se nanaša na upoštevanje deleža uspeha strank v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019374
ZPP člen 236. ZZK-1 člen 243, 243/3. OZ člen 105, 111.
razveza kupoprodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki razvezane pogodbe - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga
Ker toženca kupnine nista plačala niti v dodatnem roku, ki jima ga je dala tožnica, je prišlo do razveze pogodbe. To dejstvo pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 povzročilo neveljavnost vknjižbe, ki je bila opravljena na podlagi kupne pogodbe in dalo tožnici pravico, da zahteva njen izbris in ponoven vpis lastninske pravice na svoje ime.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019511
OZ člen 1018, 1022, 1022/2, 1024, 1024/1, 1028, 1031.
plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - odpust dolga v osebnem stečaju - obseg odgovornosti poroka - regresna pravica poroka
V primeru, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika, čigar obveznost je bila v stečajnem postopku zmanjšana, se pojavi dilema o vsebini 1028. člena OZ glede tega, ali ima porok tudi v takem primeru pravico zahtevati od dolžnika vse, kar je plačal zanj. OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožeča stranka kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev zato ni pomembno, kdaj je tožeča stranka pridobila pravico terjati od toženca to, kar je plačala zanj njegovemu upniku.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - lažji zvin vratne hrbtenice - degenerativne spremembe - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Neme predhodne degenerativne spremembe ne predstavljajo podlage za znižanje odškodnine.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 228, 228/1.. ZVOP-1 člen 75, 75/1, 77.. KZ-1 člen 228, 228/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje poslovne goljufije - videonadzor - varstvo osebnih podatkov
Iz zdravniškega potrdila ne izhaja določno stanje tožnice, zaradi katerega ne bi mogla podati zagovora. Tudi sicer niz opravičil ne vzpostavlja obveznost tožene stranke, da vsakič prestavi zagovor, saj je s tem nenazadnje ogrožen tudi rok za podajo odpovedi. Gre za primer, ko je od delodajalca v skladu z drugim odstavkom 85. člena ZDR-1 neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1, tožena stranka ni bila zavezana uporabiti določbo Kolektivne pogodbe tožene stranke, ki v točki d) 32. člena glede programa razreševanja presežnih delavcev določa, da mora program (v primeru večjega števila delavcev) vsebovati ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, ki so zlasti ponudba pogodbe o zaposlitvi za drugo delo v banki. Navedena določba se nanaša le na kolektivne odpuste, v tožničinem primeru pa je šlo za individualni odpust, glede katerega pa se tožena stranka tudi ni npr. posebej zavezala za uporabo navedene določbe - kot se je npr. zavezala za uporabo kriterijev iz 31. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zgolj zaradi tega ni bila dolžna uporabiti vseh določb te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
začasni skrbnik zapuščine - stroški začasnega skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer
Ker dediči še niso podali dednih izjav, lahko do delitve dediščine nastopajo kot skupnost dedičev, torej lahko samo vsi skupaj od dolžnice zahtevajo prostovoljno ali prisilno izpolnitev obveznosti. Upoštevaje ostale okoliščine (sorodstveno razmerje, visok znesek terjatve) je sodišče prve stopnje pravilno sledilo predlogu in za skrbnika imenovalo enega od dedičev.
Začasni skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za poseben primer, ki ga nadzoruje CSD. Temu mora poročati, CSD lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev.
določitev nujne poti - kanalizacijsko omrežje - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Glede na to, da imata predlagatelja tudi možnost priključka na komunalno omrežje, ki ne zahteva posega v lastninsko pravico prve nasprotne udeleženke, poleg tega pa takšna možnost priključka ni povezana z nesorazmernimi stroški, je skladno z 88. členom SPZ predlog za vzpostavitev nujne poti za priključitev na komunalno omrežje pravilno zavrnjen.
sklep o dedovanju - dopolnilni sklep o dedovanju - samostojna pritožba - zavrženje pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo
Čeprav je eden od sklepov dopolnilni sklep sklepa o dedovanju in skupaj predstavljata celoto, je dopolnilni sklep predmet samostojnega izpodbijanja (327. člen ZPP).
pritožba zoper sklep - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba - vloga v pisni obliki - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik pritožbo proti sklepu z dne 2. 10. 2018 poslal po elektronski pošti na elektronski naslov Urada Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kar ni v skladu drugim odstavkom 105.b člena ZPP. Poleg tega pritožba ni bila podpisana. Pritožba mora namreč v skladu z določbo 4. točke 335. člena ZPP med drugim obsegati tudi podpis pritožnika. Za izviren podpis pritožnika pa se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom (tretji odstavek 105. člena ZPP). Pritožba dolžnika je bila torej nepopolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrglo kot nepopolno (1. točka 365. člena ZPP).
prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o napotitvi na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Sodediči pritožnice trdijo, da ustanovitev hipoteke na nepremičnini zapustnika predstavlja darilo pritožnici v smislu določbe 29. člena ZD. Dokazno breme glede obstoja darila in njegove vrednosti je na dediču, ki to zatrjuje. Pravico dedičev, ki se zavzemajo za to, da bi se ugotovilo, da je pritožnica od zapustnika za časa njegovega življenja prejela darilo v obliki ustanovitve hipoteke na takrat njegovi nepremičnini, je zato treba šteti za manj verjetno od pravice pritožnice, da deduje svoj zakoniti dedni delež v celoti.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje življenja s samomorom - prepovedane droge - izvedensko mnenje
Pritožnik za samostojno življenje izven varovanega oddelka institucije ni sposoben, ker potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ga na odprtem oddelku ni mogoče zagotoviti in še manj v domačem okolju, za kar si prizadeva pritožnik.
sprememba višine preživnine - spremenjene okoliščine - stečaj pravne osebe - davčni dolg - porazdelitev preživninskega bremena
Določitev višine preživnine in razporeditev preživninskega bremena med starša ne temelji na matematični operaciji, ampak je rezultat ovrednotenja vseh okoliščin, pomembnih za ugotovitev otrokovih potreb na eni strani in na drugi strani zmožnosti vsakega od preživninskih zavezancev. Med temi dejavniki je podana soodvisnost. Večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg (tudi nenujnih) otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Prav tako tudi v nasprotni smeri velja, da morajo starši v primeru, ko so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje postopka - sklep o nadaljevanju postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve razmerje med zpp in zfppipp - poziv stečajnemu upravitelju
Neobstoj pravočasnega upnikovega (tožeče stranke) predloga za nadaljevanje postopka lahko vpliva le na (nadaljno) odločitev o utemeljenosti zahtevka, ne predstavlja pa ovire za nadaljevanje postopka.
Kot poziv sodišča stečajnemu upravitelju, da naj prevzame pravdo, je po sodni praksi mogoče šteti vročitev sklepa o nadaljevanju postopka.
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/2, 191/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - domik nepremičnine kupcu - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - domik nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku - oprostitev položitve kupnine - edini upnik
Za presojo vpliva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu nedvomno že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni. Pri tem pa je opozoriti, da zakon v primeru, ko kateri izmed naslednjih najboljših ponudnikov pristane na položitev kupnine, niti ne predvideva novega sklepa o domiku, saj je slednji v takem primeru potreben zgolj zato, da se zagotovi identiteta kupca, navedenega v sklepu o domiku in v kasneje izdanem sklepu o izročitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila nepremičnina prodana z višanjem ponudb na javni dražbi. Javna dražba - in posledično prodaja - pa je bila v obravnavanem primeru opravljena pred začetkom stečajnega postopka in do tedaj tudi ni bila razveljavljena. Ob upoštevanju vsega navedenega tako začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nima vpliva na predmetni izvršilni postopek.
Sodišče lahko kupca, ki je edini upnik, oprosti položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Upnica v tem postopku ni edini upnik, poleg tega pa niti ni predlagala, da jo sodišče oprosti plačila kupnine. Prav tako za odločitev o domiku in izročitvi niso relevantne navedbe upnice o njenem slabem zdravstvenem stanju.
Pritožba utemeljeno graja dokazno oceno, ki zaradi nerazjasnjenih dejanskih okoliščin sklepanja zavarovalne pogodbe ne temelji na oprijemljivih dokaznih zaključkih.
Dokazni zaključek sodišča, da verjame zavarovalni zastopnici, da ni zavajala, je vsebinsko prazen, saj ne temelji na vzročno-posledičnem razlogovanju, ki bi tak sklep utemeljevalo. Tako ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo prav zavarovalni zastopnici, oziroma z nasprotnega vidika, zakaj ni verjelo zavarovalcu. Šele takšen kavzalni pristop, tudi v razmerju do doslej zanemarjenih, a pomembnih dejanskih okoliščin primera iz sklepanja konkretne zavarovalne pogodbe, bo omogočil učinkovit preizkus pravilnosti sprejete odločbe.
Tretje tožena stranka je nastopala kot zavarovalniška strokovnjakinja in je bila že iz tega razloga v razmerju do zavarovalca v očitno ugodnejšem, informacijsko močnejšem položaju. Temu primerna pa je bila tudi njena večja profesionalna skrbnost, zaradi česar je bila dolžna ponujati zavarovalne produkte na laikom razumljiv način.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - poseg v lastninsko pravico - prepovedana imisija
Pri tožbenem zahtevku, ki temelji na določbi prvega odstavka 75. člena SPZ, mora biti praviloma obratovalcu prepuščeno, kako bo prepovedane imisije saniral. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način.
Z začasno odredbo tožeča stranka zahteva prepoved vgradnje zaključnega sloja asfalta, torej povsem konkretno opustitev na nepremičnini prvotožene stranke. Ta opustitev po eni strani, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, na opustitev poseganja v lastninsko pravico tožeče stranke (oziroma na odvodnjavanje) v ničemer ne bi vplivala, torej ne ustreza namenu zavarovanja, saj sploh ne ureja spornega razmerja. Gre za nekaj drugega, nekaj kar morda je (tožeča stranka ugiba, da prvotožena stranka po rekonstrukciji ceste ne bo naklonjena takojšnjemu ponovnemu razkopavanju iste ceste) morda pa tudi ni povezano s tožbenim zahtevkom.
S prepovedjo asfaltiranja se tudi v ničemer ne varuje uveljavljanega tožbenega zahtevka. Njegova izvršitev z vidika tožeče stranke zaradi asfaltiranja ne bo onemogočena niti otežena. To, da bi bila izpolnitev zahtevka morda cenejša, če tožena stranka prej ne bo izvedla asfaltiranja (in bo morda zato raje izvršila sodno odločbo), ne ustreza zahtevam ZIZ za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 384, 384/2, 384/3, 467, 467/4. ZNP člen 34.
ureditev razmerij med solastniki - revizija - dovoljena revizija
Sodišče prve stopnje je revizijo predlagateljice zavrglo z obrazložitvijo, da specialno določilo 34. člena ZNP revizije ne dopušča v postopkih o ureditvi razmerij med solastniki. Pritožba takšno izhodišče utemeljeno graja.