pritožbena obravnava - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave - sprememba dejanskega stanja na seji senata sodišča druge stopnje - priznana dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje ni ravnalo zakonito in v skladu s pravico do kontradiktornega postopka, ker je odločitev o spremembi sodbe sodišča prve stopnje oprlo na dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, in ki jih je kot pravno odločilna opredelilo šele pritožbeno sodišče. V takem procesnem položaju bi moralo pritožbeno sodišče, ob predhodni presoji, da opisano kršitev lahko odpravi sámo, postopek dopolniti na pritožbeni obravnavi, ne pa odločiti na seji senata.
- Ali je materialnopravno pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je dopuščanje izbirne pravice imetnika kršenih pravic intelektualne lastnine glede pravne podlage za uveljavljanje zahtevkov zoper kršitelje skladno z določbami 13. člena, v zvezi z določbami prvega odstavka 2. člena, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ter cilji in namenom citirane direktive, ki jo je sodišče v skladu z določbami 3.a člena, v zvezi z določbami 23. člena Ustave dolžno upoštevati pri odločanju, to je ali lahko imetnik avtorske pravice oziroma kolektivna organizacija v primerih, ko avtorska pravica ni bila prenesena oziroma nadomestilo za uporabo avtorske pravice ni bilo plačano, zahtevke zoper uporabnike uveljavlja bodisi na podlagi implementacijskega predpisa, to je na odškodninski pravni podlagi po določilih ZASP (168. člen ZASP), bodisi na podlagi splošnih predpisov, to je na obogatitveni pravni podlagi po določilih OZ (190., 198. čl. OZ)?
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - stečajni postopek nad pravno osebo - položaj stranke v postopku - stečajni dolžnik - procesna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Insolventni dolžnik ima položaj stranke v glavnem postopku pri dveh vrstah postopkov zaradi insolventnosti: v postopku prisilne poravnave in v postopku osebnega stečaja (1. točka 385. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru ne gre za nobeno od naštetih vrst postopkov zaradi insolvetnosti, ampak za glavni stečajni postopek nad pravno osebo, zato stečajni dolžnik v tem primeru nima položaja stranke. Glede na to v predmetnem postopku nima upravičenja opravljati procesnih dejanj in zato nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o poznejši prednostni razdelitvi.
Ker stečajni dolžnik nima procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje, v zvezi s katerim po stečajnem upravitelju vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, posledično tudi nima pravice do pritožbe na podlagi 357.a člena ZPP, s katero izpodbija sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločitve sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v nov postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stečajni postopek nad pravno osebo - zakonita zastopnica stranke kot uslužbenka pristojnega sodišča - zapisnikarica - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče predlogu za delegacijo ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato ga je treba razlagati in uporabljati restriktivno.
Družbenica in nekdanja zakonita zastopnica stečajnega dolžnika je kot javna uslužbenka (in ne kot funkcionarka v smislu nosilke sodne veje oblasti) sicer zaposlena v notranji organizacijski enoti sodišča, pred katerim teče stečajni postopek, vendar ne na gospodarskem oddelku, ki odloča o predmetni stečajni zadevi, ampak na pravdnem oddelku tega sodišča, pri čemer predlagatelj ne trdi, da bi bila z obravnavano zadevo doslej že v stiku. Sporno okoliščino je tako mogoče tudi v nadaljevanju nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa, pri čemer predložitveno sodišče po številu zaposlenih javnih uslužbencev ne spada med relativno majhna sodišča. Ob tem je treba upoštevati še vrsto postopka oziroma zadeve, saj gre za stečajni postopek nad pravno osebo, pri čemer imajo postopki zaradi insolventnosti značilnosti nepravdnih postopkov, v nepravdnem postopku pa se praviloma ne rešuje sporov, ampak je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij, v tem primeru med stečajnim dolžnikom in njegovimi upniki.
oddaja poštne pošiljke - formalni pogoji - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz naknadno priloženih dokazil izhaja, da je predlagatelj pošiljko s črtno kodo "RT ...", s katero je v obravnavani zadevi poslal predlog za dopustitev revizije, oddal priporočeno na pooblaščenem bencinskem servisu Petrol d. d. v Mariboru 15. 9. 2025, kar je znotraj zakonsko določenega 30-dnevnega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije (prvi odstavek 367.b člena ZPP). S tem je predlagatelj izkazal, da je predlog za dopustitev revizije vložil pravočasno in da datum, ki je odtisnjen na pisemski ovojnici, ni pravilen. Glede na take okoliščine zadeve je Vrhovno sodišče, da ne bi zaradi administrativne pomote odreklo preizkusa predloga za dopustitev revizije, ki ga je zavrglo kot prepoznega zaradi nepravilnega upoštevanja dneva oddaje pošiljke na pooblaščenem bencinskem servisu, ponovno opravilo preizkus navedenega predloga.
Predlagatelj ni izkazal, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju višje sodišče v obravnavani zadevi odločilo drugače, niti ni utemeljil, v čem naj bi imeli odgovori na zastavljena vprašanja domet za pravni red in sodno prakso, ki bi segal onkraj izida postopka v konkretni zadevi. Ker navedena nepopolnost onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za dopustitev revizije glede na kriterije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče presodilo, da je odločitev o zavrženju predloga pravilna iz razlogov, ki so pojasnjeni v predmetnem sklepu (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZFPPIPP-H člen 137, 137/1. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - sprememba zakona - dokončanje že začetih postopkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavani zadevi se je postopek odpusta obveznosti začel s sklepom z dne 21. 3. 2023, to je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H (1. 11. 2023), zato se skladno s prvim odstavkom 137. člena ZFPPIPP-H dokonča po določbah do tedaj veljavnega zakona. Ta je določal, da revizija v postopku osebnega stečaja ni dovoljena, zato je sodišče ne more niti dopustiti.
ZOKIPOSR člen 2, 5, 7, 8, 17, 17/1, 17/3. OZ člen 427, 430, 430/2.
dopuščena revizija - izbris družbe iz sodnega registra - prevzem dolga - stranske pravice - obresti - izterjava - pogoji - položaj upnika - poseg v pravni položaj - ohranitev pridobljenih pravic - zavrnitev revizije
Izraz "uveljavljajo pod enakimi pogoji" ne dopušča omejevalnega tolmačenja, temveč pomeni ohranitev vseh pravic, ki jih je imel upnik do prvotnega dolžnika - ne le v postopkovnem, temveč tudi v materialnopravnem smislu. Takšno razumevanje zakonskega besedila vodi k zaključku, da mora imeti upnik možnost uveljavljati svojo terjatev zoper novega dolžnika tako, kot bi jo imel zoper prvotnega: obseg njegove terjatve se ne sme omejiti, njegov pravni položaj ne poslabšati.
SPZ člen 1, 154, 154/3. ZZK-1 člen 206. OZ člen 1034, 1034/3.
dopuščena revizija - hipoteka - prenehanje hipoteke - ugasnitev hipoteke s potekom časa - numerus clausus stvarnih pravic - zavrnitev revizije
Sodno uveljavljanje terjatve zoper dolžnika nima učinka na tek roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zoper zastavitelja. Če zastavni upnik v roku desetih let ne uveljavlja pravice, ki jo hipoteka vsebuje, pravica preneha.
stečajni postopek - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Upnike zastopa pooblaščena odvetniška družba. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z določbo prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP.
zavrnitev priznanja in izvršitve - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je na podlagi sedmega odstavka a42.b člena ZIZ odločilo o pritožbi predlagatelja zoper odločitev o zavrnitvi priznanja oziroma izvršitve tuje odločbe, revizija ni dovoljena. Zato je predlog za dopustitev revizije nedovoljen.
sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Ker bi sodišče druge stopnje moralo prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežni sklop dejstev, je pravilno ocenilo, da bi bilo tako ravnanje v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - enoosebna d.o.o. - zdravstveno stanje zakonitega zastopnika stranke - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je v svoji novejši praksi slabo zdravstveno stanje upoštevalo kot okoliščino, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti. Pri tem pa je upoštevalo še druge okoliščine: ali bo stranko treba zaslišati; starost stranke; možnosti strankinega prihoda na sodišče. Predlagatelj je enoosebna d. o. o. Njegov edini zakoniti zastopnik je istočasno tudi edini družbenik. Predlagatelj v postopku nima pooblaščenca. Razpis naroka za glavno obravnavo, ki bi upošteval tako resno zdravstveno stanje zakonitega zastopnika predlagatelja kot tudi trajanje potovanja do sodišča v Kopru, bi za slednje, v primerjavi s sodiščem v Mariboru, pomenilo nesorazmerno organizacijsko breme.
dopuščena revizija - hipotekarna tožba - pravni interes - neposredno izvršljiv notarski zapis - neuspešna izvršba - izvršilni naslov - sklep o zavrženju tožbe - zavrnitev revizije
Tožeča stranka, kot imetnica hipoteke, v njej vsebovanega razpolagalnega in poplačilnega upravičenja zoper toženo stranko kot realno dolžnico ni mogla uspešno uveljaviti, ker so nepremičnine, na katerih je ustanovljena, izvzete iz pravnega prometa in ne zaradi neizvršljivosti notarskega zapisa.
V okoliščinah konkretnega primera navedeno pomeni, da ugoditev tožbenemu zahtevku iz hipotekarne tožbe, upoštevaje naravo tega zahtevka, sama po sebi ne bi spremenila oziroma izboljšala njenega pravnega položaja. Ugoditev obravnavanemu tožbenemu zahtevku bi namreč pomenila zgolj, da bi tožeča stranka pridobila dodaten izvršljiv pravni naslov, ki v primerjavi z obstoječim ne bi imel nobene dodatne kvalitete. Ker se torej njen pravni položaj, tudi če bi uspela s hipotekarno tožbo, ne bi izboljšal, nima pravnega interesa za hipotekarno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00089388
ZGD-1 člen 55, 55/8, 263. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1. ZPP člen 355.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost poslovodstva - nastanek škode - višina škode - omejitev višine odškodnine - kriteriji za velikost družbe - konsolidirano letno poročilo - delna ugoditev reviziji
V skladu z jezikovno, sistematično in zgodovinsko razlago je treba določbe 55. člena ZGD-1 razlagati tako, da se za opredelitev velikosti družb upoštevajo merila iz prvega do petega odstavka 55. člena ZGD-1, razne za potrebe bilančnega prava, ki je predmet urejanja v okviru osmega poglavja ZGD-1. Zmotno je torej stališče sodišča druge stopnje, da določba 4. alineje osmega odstavka 55. člena ZGD-1 izniči posamezne kriterije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji velikosti družbe. Za opredelitev zgornje meje odškodninske odgovornosti po prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP so tako odločilni kriteriji razmejitve velikosti družb po prvem do petem odstavku 55. člena ZGD-1.
dopuščena revizija - izpodbijanje sklepa skupščine - razlogi za izpodbijanje - sklep o povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe - delitev dobička delničarjem - sklep o uporabi bilančnega dobička - zavrnitev revizije - pridobitev posebne ugodnosti na škodo družbe ali drugih delničarjev
Sprostitev možnosti nadaljnjega oblikovanja rezerv iz dobička v večjem obsegu od zakonsko predvidenega sama po sebi še ne predstavlja posebne ugodnosti za večinskega delničarja v smislu tretjega odstavka 395. člena ZGD-1. V okviru presoje, ali je izpolnjena predpostavka pridobitve posebne ugodnosti, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.
elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - sodna ali upravna pristojnost - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za odločitev v zadevi podana pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju navedena s kratico AKOS), ki odloča v upravnem postopku, ali pa je podana pristojnost sodnega odločanja (sodišča splošne pristojnosti v gospodarskem sporu).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - časovna omejitev - pravočasnost izreka o nepristojnosti - zavrženje predloga
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, sme sprožiti spor o pristojnosti samo znotraj časovnega mejnika iz prvega oziroma drugega odstavka 22. člena ZPP, tj. do razpisa glavne obravnave oziroma ob predhodnem preizkusu tožbe.
V obravnavanem primeru je Okrožno sodišče v Celju predlog za odločitev v sporu o pristojnosti vložilo po vročitvi tožbe toženi stranki in po prejemu odgovora na tožbo, zato je ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena ZPP sprožilo kompetenčni spor prepozno.